Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (6.563-6.587)



  1.      ránica  -e ž (á) manjšalnica od rana: ranice si je razkužil z alkoholom; na roki je imel polno ranic / slabe novice so povzročale ranice v njegovem srcu
  2.      raníca  -e ž (í) rabi se samostojno ali kot prilastek rastlina, ki zgodaj dozori, ali njen sad: ranica že cveti / češnja, hruška ranica
  3.      ranína  -e ž (í) 1. trta, katere grozdje zgodaj dozori, ali grozdje te trte: zasaditi ranino / ranino so že obrali; mošt iz ranine 2. agr., v zvezi radgonska ranina trta s srednje velikimi, podolgovatimi grozdi z okroglimi, rumeno zelenimi jagodami, ki se goji v okolici Gornje Radgone: gojiti šipon in radgonsko ranino // kakovostno belo vino iz grozdja te trte: izpiti liter radgonske ranine
  4.      ranítev  -tve ž () glagolnik od raniti: ob ranitvi navadno priteče kri; ranitev z ostrim predmetom / duševne ranitve
  5.      raníti  in rániti -im, tudi rániti -im dov. ( á ā; á ) povzročiti rano, rane: med pretepom je ranil več ljudi; raniti žival; raniti do krvi; raniti se ob oster rob; raniti v roko; raniti z nožem, ugrizom; krogla ga je močno, ekspr. težko ranila / smrtno se raniti / raniti drevo // ekspr. povzročiti duševno bolečino, trpljenje: ranil jo je z nepremišljenimi besedami; njen posmeh ga je ranil do živega, do dna srca zelo / raniti nečimrnost, ponos koga prizadeti ránjen -a -o: biti ranjen v roko; ranjen ponos; ranjen vojak; iz ranjene smreke teče smola; od ljubezni ranjeno srce; smrtno ranjen; sam.: pomagati ranjenemu
  6.      ránjak  -a m () bot. travniška rastlina s pernatimi listi in rumenimi ali rdečkastimi metuljastimi cveti v socvetju, Anthyllis: ranjak raste na manj rodovitnih tleh; ranjak in nokota
  7.      ránjati  -am nedov. (á) redko ranjevati: med plezanjem so mu skale ranjale roke / s svojimi besedami mu je ranjal srce
  8.      ránjenec  -nca m (ā) kdor je ranjen: ranjenec je vso noč stokal, tožil / četa je imela pet ranjencev
  9.      ránjenje  -a s (ā) ranitev: ranjenje pri težkem delu / ranjenje z besedo
  10.      ránjenka  -e ž (ā) ženska, ki je ranjena: ranjenka je v nezavesti; operirati ranjenko
  11.      ránjenost  -i ž (ā) stanje ranjenega: njegova huda ranjenost jo je skrbela; ranjenost živali / ekspr. ranjenost ponosa se mu je kazala na obrazu
  12.      ranjeváti  -újem nedov.) povzročati, delati rane: ob trganju cvetja so ga ranjevali ostri trni / ekspr. njegovi pogledi so jo ranjevali
  13.      ránko  prisl. () nar. dolenjsko za izražanje približne, dozdevne podobnosti; kakor: ustavil se je, ranko da bi se rad nekaj pogovoril / ranko nejevoljen nekako, nekam
  14.      ranljív  -a -o prid. ( í) ki se da (lahko) raniti: ranljiva mesta na telesu; oko je zelo ranljivo // ekspr. ki se mu hitro povzroči duševna bolečina, trpljenje: ne draži ga, saj veš, kako ranljiv je / ranljivo srce ● ekspr. dobro pozna njegove ranljive točke, ranljiva mesta ve, kaj ga najbolj boli, prizadene; ekspr. ranljiva mesta obrambe, utrdbe mesta, na katerih se more obramba, utrdba najbolj prizadeti
  15.      ranljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost ranljivega: ranljivost organa, telesa / ekspr. duševna ranljivost / ekspr. ranljivost sovražnikove obrambe
  16.      ráno...  prvi del zloženk (á) nanašajoč se na ran, zgodnji: ranojesenski, ranoklasicističen
  17.      ranocélnica  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od ranocelnik: ranocelnica mu je obvezala krvavečo roko
  18.      ranocélnik  -a m (ẹ̑) nekdaj kdor se ukvarja z zdravljenjem in operiranjem, navadno z nižjo poklicno izobrazbo: ranocelnik mu je obvezal rano, povil zlomljeno kost / izprašani ranocelnik
  19.      ranocélniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ranocelnike ali ranocelništvo: ranocelniška dela / ranocelniško orodje
  20.      ranocélništvo  -a s (ẹ̑) nekdaj dejavnost ranocelnikov: razlagal jim je osnove ranocelništva / treba bo poklicati pravega zdravnika, ker taki rani s svojim ranocelništvom ne bo kos
  21.      ránost  -i ž (á) star. zgodnost: ranost ure / ranost krompirja
  22.      ránta  -e ž () debelejši drog: pritrditi klopotec na ranto; privzdigniti hlod z ranto / pred gostilno privezati konja k ranti; rante kozolca latenar. koroško sekati rante drevesa z debli za drogove
  23.      ranžíranje  -a s () glagolnik od ranžirati: ranžiranje vagonov, vlaka
  24.      ranžírati  -am nedov. in dov. () žel. razstavljati in sestavljati vlake: ranžirati s staro lokomotivo / ranžirati vagone, vlak ● publ. ranžirati pred kom drugim biti glede na naslov, ugled pred njim
  25.      ranžíren  -rna -o prid. () nanašajoč se na ranžiranje: ranžirne zmogljivosti železniške postaje / ranžirna lokomotiva; ranžirna postaja

   6.438 6.463 6.488 6.513 6.538 6.563 6.588 6.613 6.638 6.663  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA