Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
An (6.338-6.362) 
- priráščanje -a s (á) glagolnik od priraščati: hitrost priraščanja gozda / priraščanje prebivalstva / priraščanje mišice na kost ♪
- priréjanje -a s (ẹ́) glagolnik od prirejati1: prirejanje knjig za mladino / prirejanje izletov, nagradnih natečajev, gledaliških predstav / prirejanje množice množici ♪
- prirezovánje -a s (ȃ) glagolnik od prirezovati: prirezovanje las / prirezovanje zobotrebcev ♪
- prirobántiti -im dov. (á ȃ) ekspr. glasno govoreč, preklinjajoč priti: slišal sem ga, ko je prirobantil nazaj ♪
- prirodoznánstven -a -o prid. (ȃ) naravosloven: prirodoznanstvene vede / prirodoznanstveni časopis ♪
- prirodoznánstvo -a s (ȃ) naravoslovje: časopis za poljudno prirodoznanstvo ♪
- prisánjati -am dov. (á) 1. knjiž. ustvariti v sanjah, mislih: prisanjati srečo; prisanjati si dom; junak, kot si ga je prisanjala v srcu / sanjal je o sreči, pa prisanjal smrt dočakal 2. ekspr. sanjajoč, zamišljeno priti: prisanjati domov / vetrič prisanja skozi okno zapiha prisánjan -a -o: prisanjana pot v prihodnost ♪
- priséganje -a s (ẹ̄) glagolnik od prisegati: priseganje na sodišču / priseganje zvestobe / prehudo priseganje na kako teorijo ♪
- priseljevánje -a s (ȃ) glagolnik od priseljevati se: priseljevanje v industrijsko razvite države, mesta ♪
- prisiljevánje -a s (ȃ) glagolnik od prisiljevati: s prisiljevanjem ne bodo veliko dosegli; ekonomsko, fizično prisiljevanje; načini prisiljevanja ♪
- prislánjanje -a s (ā) glagolnik od prislanjati: tu prislanjanje koles ni prepovedano ♪
- prislánjati -am nedov. (ā) dajati, postavljati kaj v poševen, nagnjen položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenaša na kaj: prislanjati kolo na ograjo, ob ograjo; mokre škornje je prislanjal k peči // dajati kaj v tak položaj, da se (z enim delom) dotika česa: glavo mu prislanja k prsim; ekspr. sonce se je prislanjalo na zgornji rob hribov / ekspr. nizke bajte so se prislanjale k visokim hišam so stale ob njih ∙ ekspr. spet prislanja uho na vrata prisluškuje prislánjati se knjiž. nepovabljen, nezaželen se pridruževati, prihajati kam: vse življenje se prislanja k tujim družinam ♪
- prisluškovánje -a s (ȃ) glagolnik od prisluškovati: prisluškovanje za vrati; naprave za prisluškovanje / prisluškovanje šumom v gozdu / prisluškovanje stiski mladega človeka ♪
- prispodábljanje -a s (á) glagolnik od prispodabljati: prispodabljanje življenja narave z osebnim življenjem pesnika in človeka sploh ♪
- pristájanje -a s (ā) glagolnik od pristajati1: a) pristajanje ladij b) pristajanje letal / steza za varno vzletanje in pristajanje; nestrok. slepo pristajanje instrumentalno pristajanje ♦ aer. instrumentalno pristajanje pri katerem vodi letalo pilot ali avtomat na podlagi podatkov, ki jih dajejo instrumenti c) pristajanje na načela ♪
- pristán -a m (ȃ) knjiž. pristanišče: ladja je odplula iz pristana / tržaški pristan ∙ ekspr. v njenem domu je našel varen pristan zavetje; ekspr. srečno sta zajadrala v zakonski pristan se poročila ♦ navt. ladja lahko pristane na pristanu št. 1 ali št. 2 na privezu ♪
- pristánek -nka m (ȃ) 1. prihod s plutjem do kopnega, obale in ustavitev: pristanek ladje v pristanišču; priprave za pristanek 2. prihod z letenjem na zemljo, tla in ustavitev: pristanek letala; čakati na dovoljenje za pristanek; vzlet in pristanek / pristanek vesoljske ladje na luni ∙ mehki pristanek vesoljske ladje, naprave pri katerem se ladja, naprava ne razbije, poškoduje ♦ aer. prisilni pristanek pristanek letala zaradi okvare, vremenskih razmer, ki ni predviden v načrtu poleta 3. publ. privolitev, soglasje: dati svoj pristanek; za to je potreben avtorjev pristanek; poročila se je brez
očetovega pristanka ♪
- pristaníšče -a s (í) 1. kraj, prostor ob morju, reki, jezeru, urejen za pristajanje vodnih vozil: ladje so zasidrane v pristanišču; zaliv s pristaniščem / ladja je priplula v svoje matično pristanišče; pomorsko, rečno pristanišče / hidroplansko pristanišče; splavarsko pristanišče ♦ navt. območje morja z urejeno obalo, pomoli, valobrani, ki omogočajo pristajanje, zasidranje, zavarovanje ladij 2. publ., s prilastkom letališče: letalsko pristanišče; mesto slovi po mednarodnem zračnem pristanišču ♪
- pristaníščnik -a m (ȋ) publ. pristaniški delavec: bil je pristaniščnik / koprski pristaniščniki ♪
- pristaníški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pristanišče: pristaniške naprave; pristaniško skladišče / pristaniška pristojbina / pristaniški delavci / pristaniško mesto ♪
- pristánski -a -o prid. (ȃ) knjiž. pristaniški: pristanske naprave / pristanski delavci ♪
- pristópanje -a s (ọ̄) glagolnik od pristopati: hitro pristopanje in podajanje roke / pristopanje novih članov k društvu / takšno pristopanje k problemom ne more biti uspešno ♪
- pristránost -i ž (á) pristranskost: spoznal je pristranost profesorjev / pristranost pojmovanja ♪
- pristránski -a -o prid. (á) 1. ki se pri presojanju, vrednotenju ravna po osebnih nagnjenjih, interesih: pristranski kritik, sodnik / pristranska ocena 2. redko postranski: pristranski zaslužek 3. redko stranski: segel je v pristranski žep ♪
- pristránskost -i ž (á) lastnost, značilnost pristranskega: pristranskost profesorja / pristranskost njegovega ravnanja ♪
6.213 6.238 6.263 6.288 6.313 6.338 6.363 6.388 6.413 6.438