Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (5.851-5.875)


  1.      pôznopopoldánski  tudi pôznopopóldanski -a -o [u̯d] prid. (ó-á; ó-ọ̑) nanašajoč se na pozen popoldan: na hišo je sijalo poznopopoldansko sonce / poznopopoldanska družabna prireditev ♪
  2.      pôznorenesánčen  -čna -o prid. (ó-ȃ) nanašajoč se na pozno renesanso: poznorenesančna arhitektura / poznorenesančni pesnik ♪
  3.      pôznorománski  -a -o prid. (ó-ȃ) nanašajoč se na pozno romaniko: poznoromanski slog / stavba iz poznoromanske dobe ♪
  4.      pôznoromántičen  -čna -o prid. (ó-á) nanašajoč se na pozno romantiko: poznoromantični filozofski lirizem / poznoromantični skladatelj ♪
  5.      pozunánjenje  -a s (ȃ) glagolnik od pozunanjiti: pozunanjenje čustev; pozunanjenje in obubožanje gledališča ♪
  6.      pozunánjenost  -i ž (ȃ) knjiž. lastnost, značilnost pozunanjenega: pozunanjenost družbe, življenja ♪
  7.      pozunánjiti  -im dov. (ā ȃ) knjiž. narediti, da postane kaj zunanje, neosebno: ženske vloge je avtor zelo poudaril in pozunanjil pozunánjiti se postati plitev, usmerjen v zunanji svet: v teh letih se je zelo pozunanjil pozunánjen -a -o: pozunanjen človek; pozunanjeni svet ♪
  8.      pozvánec  -nca m (á) knjiž. kdor je poklican, pozvan: pozvanci so morali čakati, da pridejo na vrsto ♪
  9.      pozvánjanje  -a s (ā) glagolnik od pozvanjati: zbudilo ga je pozvanjanje zvonov / pozvanjanje kravjih zvoncev / pozvanjanje kovancev; pozvanjanje s ključi ♪
  10.      pozvánjati  -am nedov. (ā) 1. v presledkih zvoniti: zvon pozvanja / ekspr. k hudi uri pozvanja zvoni // večkrat pozvoniti: kar naprej je pozvanjala služabnici 2. dajati zvonjenju, zvončkljanju podoben glas: kozarci pozvanjajo na mizi / pozvanjati z ostrogami 3. knjiž. majati, migati: sedela je in pozvanjala z glavo / beli cveti pozvanjajo v vetru ● ekspr. v glavi mu je ves čas pozvanjala misel nanjo ves čas je mislil nanjo pozvanjajóč -a -e: pozvanjajoča drobnica ♪
  11.      požganíca  -e ž (í) nar. koroško zemljišče, s katerega je s požiganjem odstranjeno drevje, grmovje, zlasti gozd: požganico so prekopali ♪
  12.      požganína  -e ž (í) 1. nar. zemljišče, s katerega je s požiganjem odstranjeno drevje, grmovje, zlasti gozd: preorati požganino 2. knjiž. pogorišče: s požganine se je še kadilo ♪
  13.      požganíšče  -a s (í) nar. koroško kraj požara, ognja; pogorišče: bali so se, da se bo še šola vnela, ker je stala blizu požganišča ♪
  14.      požgánje  -a s (ā) nar. zemljišče, s katerega je s požiganjem odstranjeno drevje, grmovje, zlasti gozd: na požganju so posejali pšenico ♪
  15.      požíganje  -a s (ȋ) glagolnik od požigati: požiganje hiš; bolezensko nagnjenje k požiganju / požiganje dračja, trave / pridobivanje obdelovalne zemlje s požiganjem ♪
  16.      požíranje  -a s (ȋ) glagolnik od požirati: pri angini je požiranje zelo boleče; požiranje hrane / požiranje besed, zlogov / niso mu mogli preprečiti požiranja romanov ♪
  17.      požívljanje  -a s (í) glagolnik od poživljati: poživljanje s kavo / poživljanje kulturne dejavnosti ♪
  18.      požlahtnjevánje  -a s (ȃ) glagolnik od požlahtnjevati: požlahtnjevanje sadnega drevja / požlahtnjevanje pesniškega jezika ♪
  19.      požrtvovánje  -a s (ȃ) knjiž. požrtvovalno delo, žrtvovanje: njegovo življenje je bilo nesebično požrtvovanje za druge / znano je njegovo junaštvo in požrtvovanje požrtvovalnost ♪
  20.      požvižgávanje  -a s (ȃ) glagolnik od požvižgavati: zasliši se tiho požvižgavanje / ptičje čivkanje in požvižgavanje / požvižgavanje krogel ♪
  21.      prágermánski  -a -o prid. (ȃ-ȃ) nanašajoč se na Pragermane: pragermanski običaji ♦ lingv. pragermanski jezik teoretično vzpostavljeni jezik, iz katerega so se razvili germanski jeziki ♪
  22.      prákrščánski  -a -o prid. (ȃ-ȃ) nanašajoč se na prakrščanstvo: prakrščanske skupnosti / prakrščanska umetnost ♪
  23.      prákrščánstvo  -a s (ȃ-ȃ) knjiž. prvotno krščanstvo: značilnost prakrščanstva ♪
  24.      prakticíranje  -a s (ȋ) glagolnik od prakticirati: naveličal se je brezplačnega prakticiranja; prakticiranje v bolnici ♪
  25.      praktikánt  -a m (ā á) kdor dela v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje poklica; pripravnik: novi praktikant še študira; v tovarni dela nekaj praktikantov / odvetniški praktikant ♦ jur. konceptni praktikant v stari Avstriji in v stari Jugoslaviji pravno izobražen uradniški pripravnik v upravnem organu ♪

   5.726 5.751 5.776 5.801 5.826 5.851 5.876 5.901 5.926 5.951  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA