Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
An (5.663-5.687) 
- ponevérjanje -a s (ẹ́) glagolnik od poneverjati: kaznovati koga zaradi poneverjanja ♪
- poníkljanje -a s (ȋ) glagolnik od ponikljati: ponikljanje žice / delavnica za ponikljanje predmetov nikljanje ♪
- ponížanec -nca m (ȋ) ekspr. ponižan človek: ni se hotel vrniti domov kot ponižanec ♪
- ponížanje -a s (ȋ) glagolnik od ponižati: doživeti ponižanje; ponižanja so se vrstila drugo za drugim // stanje ponižanega človeka: zavedel se je svojega ponižanja in sramote ♪
- ponížanost -i ž (ȋ) stanje ponižanega človeka: občutek ponižanosti; ponižanost in užaljenost / v svoji ponižanosti je mirno prenašal vse, kar so mu rekli ♪
- poniževánje -a s (ȃ) glagolnik od poniževati: obsojati zapostavljanje in poniževanje žensk / izmišljal si je nova poniževanja za jetnike ♪
- ponočevánje -a s (ȃ) glagolnik od ponočevati: popivanje in ponočevanje / tudi ponočevanje ob televizorju ni preveč priporočljivo ♪
- ponotránjati -am nedov. (á) knjiž. delati, da postane kaj notranje, osebno: režiser je v filmu poglabljal in ponotranjal upodobitve individualnih likov ponotránjati se postajati globok, usmerjen v notranji svet: pesnik se je v svojem drugem obdobju pisanja začel ponotranjati ♪
- ponotránjenje -a s (ȃ) glagolnik od ponotranjiti: ponotranjenje čustev; ponotranjenje in poduhovljenje ♪
- ponotránjenost -i ž (ȃ) knjiž. lastnost, značilnost ponotranjenega: ponotranjenost čustev / igralec je znal upodobiti like z resnično igralsko ponotranjenostjo ♪
- ponotránjiti -im dov. (ā ȃ) knjiž. narediti, da postane kaj notranje, osebno: ponotranjiti kulturo; njun dialog se je ponotranjil ponotránjiti se postati globok, usmerjen v notranji svet: v nesreči se marsikdo ponotranji ponotránjen -a -o: ponotranjena osebnost; ponotranjeno čustvo ♪
- ponújanje -a s (ú) glagolnik od ponujati: ponujanje izdelkov / ponujanje hrane ♪
- popévanje -a s (ẹ́) glagolnik od popevati: od nekod je prihajalo žalostno popevanje / glasno, dekliško, pijansko popevanje ♪
- popévanka -e ž (ẹ́) zastar. pesem, popevka: peti narodne, pastirske popevanke ♪
- popisovánje -a s (ȃ) glagolnik od popisovati: popisovanje blaga, knjig / začelo se je uradno popisovanje / popisovanje doživljajev ♪
- popívanje -a s (í) glagolnik od popivati: nočno popivanje; popivanje in ponočevanje ♪
- poplesovánje -a s (ȃ) glagolnik od poplesovati: veselo poplesovanje / poplesovanje plamenov v kaminu ♪
- popogániti -im dov. (á ȃ) za kristjane narediti kaj pogansko: popoganiti prebivalce; ljudje so se popoganili ♪
- popóldan -dnéva [u̯d] m (ọ̑ ẹ̑) 1. del dneva od poldneva do večera: ta teden imamo vse popoldneve proste; popoldan je prespal; bil je topel nedeljski popoldan 2. s prilastkom popoldanska kulturna, športna prireditev: filmski popoldnevi; prirediti glasbeni popoldan ♪
- popóldan [u̯d] prisl. (ọ̑) v času od poldneva do večera; popoldne: popoldan se bo odpeljal; vrnem se jutri popoldan ♪
- popoldánčar -ja [u̯d] m (ā) žarg., šol. kdor hodi popoldne v šolo: dopoldančarji in popoldančarji ♪
- popoldánec -nca [u̯d] m (á) žarg., šol. kdor hodi popoldne v šolo: popoldanci so se do večera vrnili iz šole; dopoldanci in popoldanci ♪
- popoldánji -a -e [u̯d] prid. (á) popoldanski: popoldanji pouk je hitro minil ♪
- popoldánski tudi popóldanski -a -o [u̯d] prid. (á; ọ̑) nanašajoč se na popoldan: učenci imajo le popoldanski pouk; popoldanska malica; popoldanska obleka / popoldanska obrt obrt, ki jo opravlja zaposleni občan v prostem času / popoldanski učenci / v popoldanskem času se je ukvarjal s športom ♦ gled. abonma petek popoldanski ♪
- popotovánje tudi popótovanje -a s (ȃ; ọ̑) glagolnik od popotovati: popotovanje po domovini / iti na popotovanje; na popotovanjih spoznati kraje in ljudi / popotovanje z letalom / Levstikovo Popotovanje iz Litije do Čateža ♪
5.538 5.563 5.588 5.613 5.638 5.663 5.688 5.713 5.738 5.763 
