Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (5.313-5.337)



  1.      písanka 2 -e ž (í) nekdaj zvezek, ki ima črte: pisanka za lepopisje
  2.      pisanobárven  -vna -o prid. () knjiž. ki je pisanih barv: pisanobarven šopek
  3.      písanost  -i ž (í) lastnost, značilnost pisanega: pisanost cvetja, oblek / pisanost živali / ekspr. kritiziral je dolgočasno vsebino ob zunanji pisanosti predstave pestrosti
  4.      pisateljevánje  -a s () glagolnik od pisateljevati: ukvarjati se s pisateljevanjem
  5.      pískanje  -a s (í) glagolnik od piskati: piskanje in žvižganje / piskanje flavt in klarinetov; predirno piskanje vlaka; piskanje v sprejemniku je prenehalo
  6.      piščánček  -čka m (á) manjšalnica od piščanec: piščančki čivkajo; tiščali so se k njej kakor piščančki h koklji // ekspr. otrok, zlasti majhen: naš piščanček že hodi
  7.      piščánčev  -a -o prid. (á) nanašajoč se na piščance: piščančevo meso / piščančeva obara
  8.      piščánčji  -a -e prid. (á) nanašajoč se na piščance: piščančje meso / piščančja valilnica / piščančja obara
  9.      piščánec  -nca m (á) kokošji mladič: piščanci glasno čivkajo; koklja vali, vodi piščance; ukvarjati se z vzrejo piščancev / enodnevni piščanci / jesti piščance / ocvrti, pečeni piščanec
  10.      pítan  -a -o prid. () 1. vrtn. vrstnat, poln: pitani cvet 2. nar. zahodno cepljen, gojen: pitana češnja / pitani kostanj pravi kostanj
  11.      pítanec  -nca m () agr. žival za pitanje: prodati pitanca; težki pitanci; bikci pitanci; hlev za pitance
  12.      pítanje  -a s () glagolnik od pitati: pitanje otroka / pitanje čebel / pitanje piščancev, prašičev / pitanje ljudi z lažmi
  13.      pítanka  -e ž () ženska oblika od pitanec: pitanci in pitanke
  14.      pitekántrop  in pitekántropus -a m () antr. pripadnik izumrlega rodu človečnjakov iz starejšega in srednjega pleistocena: lobanja pitekantropa
  15.      pívkanje  -a s () glagolnik od pivkati: pivkanje čapelj, divjih rac; zateglo pivkanje srne / lovec je s pivkanjem privabil srnjaka
  16.      pláčanec  -nca m (á) slabš. kdor za plačilo dela za nasprotnika, sovražnika: sumili so, da je plačanec; deželo hočejo očistiti tujih plačancev; kolonialistični, imperialistični plačanci // najemniški vojak, najemnik: akcijo so izvedli s plačanci; vojaki in plačanci
  17.      pláčanka  -e ž (á) ženska oblika od plačanec: sklepali so, da je plačanka
  18.      plačevánje  -a s () glagolnik od plačevati: dolgoročno, obročno plačevanje; plačevanje v denarju, zlatu / plačevanje naročnine, samoprispevka / plačevanje dela, storitev ♦ fin. brezgotovinsko plačevanje
  19.      plafoníranje  -a s () glagolnik od plafonirati: plafoniranje cen, osebnih dohodkov
  20.      plahutánje  in plahútanje -a s (; ū) glagolnik od plahutati: slišati je bilo samo plahutanje ptičev / nenadoma je začutil plahutanje smrti nad seboj / plahutanje vešče okoli luči / plahutanje zastav v vetru
  21.      plájhanje  -a s () glagolnik od plajhati: plajhanje vina v steklenici
  22.      plakatíranje  -a s () glagolnik od plakatirati: stroški plakatiranja; določili so mesta za plakatiranje / kot opozorilo plakatiranje prepovedano
  23.      plán  -a m () 1. kar vnaprej določa način, kraj, čas, da bi se kako dejanje uspešno izvedlo, načrt: držati se plana; delati, imeti, narediti plan; neizvedljiv, podroben plan; nima pripomb k planu / družbeni plan ki usklajuje razvoj gospodarstva; dolgoročni, kratkoročni gospodarski plan; finančni plan; plan investicij / plan poleta // kar vnaprej določa, koliko dela mora biti v določenem času opravljenega: doseči, izpolniti plan; preseči proizvodni plan / letni, mesečni plan; petletni plan 2. nav. mn., redko kar kdo namerava, želi narediti, uresničiti; načrt: ima zelo velike plane / njegov življenjski plan se ni uresničil 3. redko grafični prikaz kakega objekta, področja; načrt: izdelati, izrisati, kopirati plan / kupiti plan mesta zemljevid 4. film. razvrstitev filmanih, slikanih oseb, predmetov glede na globino slike: različni plani v filmu / drugi plan kar je v prizorišču za prvim planom; prvi plan kar je v prizorišču gledalcu najbližje; tretji plan kar je v prizorišču za drugim planom; veliki plan od zelo blizu prikazana oseba, stvar ali njun del, navadno čez celo filmsko platno, sliko / igralčev obraz so prikazali v prvem planu ● publ. v planu je, da dobi vas vodovod mislijo, nameravajo narediti, napeljati vodovod; publ. biti pod planom, zaostajati za planom ne izpolnjevati plana; ekspr. zaradi učenja je moral potisniti nogomet v drugi plan ni se mogel več veliko ukvarjati z njim; ekspr. vedno je hotel biti v prvem planu v ospredju, prvifin. kontni plan seznam kontov, v katerem so konti urejeni po skupinah
  24.      plán  -í ž () knjiž. širši, sorazmerno raven svet, navadno brez drevja in grmovja: na drugi strani potoka se razprostira zelena plan; na plani se pasejo jeleni / nezazidana plan / iz gozda je stopil na plan // s prilastkom gladina, površina: občudovati morsko plan; razburkana jezerska, vodna plan / oblački plavajo po nebesni plani // ekspr., navadno v zvezi stopiti na plan stopiti iz zaprtega prostora: vesel je bil, ko je spet stopil na planekspr. bojna plan bojišče; knjiž. iti čez hrib in plan ne po poti, naravnost čez kakršenkoli svet; ekspr. petje se je razlegalo čez hrib in plan daleč naokoli; ekspr. prišel je z besedo na plan povedal je, kar je mislil; knjiž. zdaj naj mladi stopijo na plan naj se izkažejo, se uveljavijo; knjiž. sedi ob knjigi, pa ga z vso silo vleče na plan ven
  25.      plán  -a -o stil.prid. ( á) knjiž. 1. neporasel ali deloma porasel: za hišo se je razprostiral plan svet; ta svet je deloma gozdnat, deloma plan // odprt, razsežen: iz ozke soteske so prišli na plano jaso; čutil se je nebogljenega sredi planega polja // ki je brez vzpetin, raven: našli so toliko planega prostora, da so postavili hišo; travnik pred njim je bil plan kot gladina jezera 2. v zvezi z morje odprt, širok: odpluti na plano morje; lovijo le na planem morju ◊ arheol. plano grobišče brez posebej nasutega kamenja, zemlje; strojn. plana stružnica stružnica za struženje ravnih ploskev; sam.: plano se je razprostiralo daleč pred njim; knjiž. pripravljen je stvar organizirati, na plano pa naj bi šli drugi se izpostavili nevarnostim, nevšečnostim; po planem si niso upali hoditi; med nevihto je bil na planem zunaj, na prostem; stekel je in je bil prvi na planem zunaj; spali so na planem zunaj, na prostem; vsi so hiteli na plano ven, na prostovrtn. presajati rože na plano iz zaprtih gred ali rastlinjakov na prosto

   5.188 5.213 5.238 5.263 5.288 5.313 5.338 5.363 5.388 5.413  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA