Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (52.813-52.837)


  1.      zòr  zôra tudi zór -a m (ȍ ó; ọ̑) knjiž. 1. zora, svit: zunaj je že vstajal zor; jutranji zor / pri označevanju časovnosti ob prvem zoru je šel na polje ∙ zastar. na zoru je počil strel na vzhodu 2. zarja: nad goro žari zor / tudi zanje je zasvetil zor rešitve ♪
  2.      zôra  in zóra -e ž (ó; ọ̑) jasna svetloba na nebu pred sončnim vzhodom: zora svetli nebo; zunaj je že vstala zora; jutranja zora; pesn. mlada zora // čas ob sončnem vzhodu: bliža se zora; knjiž. napočila je zora / pri označevanju časovnosti: bedeti do zore; ptice so začele peti ob zori; vstati pred zoro ∙ ekspr. delati od zore do mraka ves dan; ekspr. plesali so do bele zore vso noč, do jutra ♪
  3.      zoráti  zôrjem in zórjem dov., zôrji zorjíte; zorál (á ó, ọ́) 1. zrahljati zemljo s plugom: zorati ledino, njivo; zorati in pobranati / zorati za ozimino 2. z oranjem narediti: zorati brazdo; pren. skrb mu je zorala gube na čelu ● redko zorati cesto splužiti zorán -a -o: pot do vasi še ni zorana; zorano polje; prim. izorati ♪
  4.      zóren 1 -rna -o prid., zórnejši (ọ̄) 1. nanašajoč se na zoro: zorna svetloba / nad travniki je ležala zorna meglica jutranja // star. zgodnji: zorna pomlad; zorno jutro / zorna mladost ♦ rel. zorna maša prva maša na božič 2. star. mladostno svež in lep: zorni mladenič / dekličin zorni obraz // svetel, jasen, čist: zorni dnevi mladosti; zorna modrina / zorna bodočnost zórno prisl.: lica se ji zorno bleščijo ♪
  5.      zóren 2 -rna -o prid. (ọ̄) publ., v zvezi zorni kot izhodišče, osnova za presojanje česa: dogodek smo obravnavali z različnih zornih kotov; pod tem zornim kotom ◊ fiz. zorni kot kot, v katerem se vidi telo s prostim očesom; (normalna) zorna razdalja razdalja, iz katere se vidi predmet z najmanjšim naporom; zorno polje del prostora, ki ga obseže oko ali optična priprava ♪
  6.      zorênje  -a s (é) glagolnik od zoreti: zorenje grozdja; čas zorenja / zorenje uskladiščenega sadja / zorenje mesa, sira, vina / biološko, čustveno, duševno, spolno zorenje mladostnika; zorenje osebnosti / leta režiserjevega zorenja ♦ obrt. zorenje gline hranjenje zdrobljene gline, zlasti opečne, v betonski jami, da postane ta enakomerno vlažna in zrnata ♪
  7.      zoréti  -ím nedov., zôrel in zorèl in zorél (ẹ́ í) 1. z rastjo, razvojem prihajati do zrelosti: pšenica zori; grozdje je začelo zoreti / cvet zori v sad; pren. v glavi mu zori nov načrt; ta sklep je vedno bolj zorel v nas // dosegati potrebno, ustrezno kakovost: pustiti sir, da zori / gnoj zori v kupu; pren. dobra misel počasi zori ∙ tvor zori gnoj v njem se zbira in mehča ♦ čeb. med zori 2. dobivati dokončno podobo, razvijati se: fantje so zoreli v može; duševno, spolno zoreti / človek z leti zori; igralka je zorela v umetnico / knjiž.: pobude za upor kmetov so zorele celo stoletje; poletni večer počasi zori v noč prehaja; zunaj je zorel avgust bil, se bližal koncu zorèč -éča -e: zoreče sadje, žito ♪
  8.      zôrica  in zórica -e ž (ó; ọ̑) ekspr. manjšalnica od zora: vstani, zorica je že ◊ zool. dnevni metulj bele barve z oranžnimi konicami na sprednjih krilih, Anthocharis cardamines ♪
  9.      zorílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zorenje: vlaženje zorilnih prostorov za sir / zorilni negovalni postopki ♪
  10.      zorílnica  -e ž (ȋ) prostor za dozorevanje sadja, zoritev živil: zgraditi zorilnico in več hladilnic; zorilnica sira; zorilnica za banane ♪
  11.      zorílnik  -a m (ȋ) agr. velika posoda iz nerjavnega jekla za zorenje smetane: pretočiti smetano v zorilnike ♪
  12.      zoríšče  -a s (í) knjiž. izhodišče, osnova za presojanje česa: obravnavati kaj z drugega, širšega zorišča ♪
  13.      zoríti  -ím nedov. (ȋ í) delati, povzročati, da postane kaj zrelo: sonce zori češnje; topli dnevi zorijo sadje in ajdo / ekspr. robida je zorila svoje črne jagode // delati, povzročati, da kaj doseže potrebno, ustrezno kakovost: zoriti smetano; vino sam zori in ustekleničuje; pren. življenje ga zori; tri leta je zoril svojo idejo zorjèn -êna -o: pravilno zorjen sir ♪
  14.      zoríti  -ím tudi zóriti -im nedov. (ȋ í; ọ̄) knjiž. ožarjati, osvetljevati: dimnike je že zorila rdeča svetloba zoríti se, tudi zóriti se 1. brezoseb. prehajati iz noči v dan: se že zori; vstali smo, ko se je zorilo 2. biti osvetljen, ožarjen: ob sončnem zahodu se zorijo vzhodne in južne gore ♪
  15.      zorítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zoritev: zoritveni proces; zoritvena doba / zoritvena temperatura ♪
  16.      zórnice  -nic in zorníce -níc ž mn. (ọ̑; í ȋ) v krščanskem okolju zgodnje jutranje maše v adventu: hoditi k zornicam ♪
  17.      zovínkati  -am dov. (ȋ) knjiž. narediti ovinkasto: novo cesto so preveč zovinkali zovínkan -a -o: zovinkana pot ♪
  18.      zoževáti  -újem nedov. (á ȗ) delati kaj (bolj) ozko: zasipavati in zoževati rokav reke; pot se je začela zoževati / partizani so zoževali obroč okrog postojanke // delati, povzročati, da je kaj videti ožje: podolžne črte postavo zožujejo // zmanjševati, omejevati: zoževati razmike med stoli / tržišče se zaradi takih ukrepov zožuje / zoževati obravnavo na en sam problem / zoževati pravice koga zožujóč -a -e: proti vrhu zožujoči se stolpi; vedno bolj zožujoča se pot ♪
  19.      zóžiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) narediti kaj (bolj) ozko: zožiti rov, strugo; dolina se proti severu zoži / zožiti hlačnice / pri izdihu se pljuča zožijo / ekspr. sovražno je zožila oči, pogled / pomen besede se je zožil ♦ lingv. ozki e se pred r zoži // narediti, povzročiti, da je kaj videti ožje: temna barva in navpični šivi postavo zožijo // zmanjšati, omejiti: zožiti prehod med posteljo in omaro / zožiti razpravo; zožiti število predlaganih sprememb na najnujnejše / krog znancev se mu je zožil zóžen -a -o: zožen pomen besede; imeti zožene zenice; cesta je bila zaradi snega zožena ♪
  20.      zracionalizírati  -am dov. (ȋ) 1. uskladiti z razumom: zracionalizirati nauk; reformacija je skušala zracionalizirati religijo 2. narediti, da se zaradi skladnosti z razumom doseže najugodnejše ali še sprejemljivo razmerje med delom, porabo in učinkom, koristjo: zracionalizirati delo / zracionalizirati podjetje zracionalizíran -a -o: zracionaliziran način razmišljanja; zracionalizirana metoda ♪
  21.      zráčen 1 -čna -o prid. (ā) nanašajoč se na zrak: zračni mehurčki; zračna plast / močen zračni sunek; zračni tok; zračni vrtinec je dvignil streho / nizek, visok zračni tlak; zračni upor; zračna temperatura; zračna vlaga / zračni filter filter za filtriranje zraka; ležati na zračni blazini blazini, napolnjeni z zrakom; zračna tlačilka za kolo / zračno hlajenje / zračni napad; zračni promet / zračna kopel bivanje, gibanje, navadno v kopalkah, na zraku / zračna črta najkrajša razdalja med dvema krajema / publ. po zračnem mostu prepeljati potnike prepeljati jih z letali in helikopterji; prevoz po zračni poti po zraku, z letalom; zračno ladjevje letala, letalstvo / publ. zračni pirat kdor ugrabi letalo s potniki in posadko zlasti iz političnih vzrokov ◊ aer. zračna pot del zračnega prostora, določen z višino, širino in smerjo, v katerem se giblje letalo med dvema letališčema; bot. zračne korenine korenine, ki sprejemajo vlago zlasti iz zraka; fiz. normalni zračni tlak zračni tlak, ki ustreza tlaku 760 mm visokega živosrebrnega stolpca; jur. zračni prostor prostor nad zemeljsko površino, ki spada pod oblast določene države; nevtralni zračni prostor; kem. zračni kisik; med. zračna embolija; meteor. navzdoljnji, navzgornji zračni tok; območje, področje visokega zračnega tlaka; zračna masa ali zračna gmota zrak nad večjim področjem, ki ima približno enake fizikalne lastnosti; zračno zrcaljenje optični pojav v ozračju zaradi loma in popolnega odboja svetlobe; mont. uvlečni zračni tok zračni tok za zračenje pod pritiskom; obrt. zračna petlja verižna petlja; strojn. zračni propeler; zračna črpalka; zračna razredčevalka vakuumska črpalka; šport. zračna puška puška na zračni pritisk za športno streljanje; teh. zračni jašek jašek za dovajanje svežega zraka; zračna blazina zrak, ki ga vozilo z veliko silo potiska podse; vozilo na zračno blazino motorno kopensko in vodno vozilo, ki drsi na zračni blazini; zool. zračni prostor prostor med jajčnima ovojnicama na topem koncu jajca, napolnjen z zrakom za zarodek zráčno prisl.: motor se hladi zračno ♦ les. zračno suh les les, ki zaradi doseženega higroskopskega ravnotežja z zunanjo vlažnostjo nima več možnosti nadaljnjega, naravnega sušenja ♪
  22.      zráčen 2 -čna -o prid. (á ā) 1. v katerem je veliko zraka: zračen prostor; učilnica je svetla in zračna / zrahljana zemlja je zračna 2. ki zaradi lahkosti, luknjičavosti materiala prepušča zrak: zračni čevlji; bombažno perilo je zračno ♪
  23.      zráčenje  -a s (á) glagolnik od zračiti: naravno, umetno zračenje; zračenje prostorov; naprava za zračenje / zračenje posteljnine ♦ agr. zračenje vina pretakanje vina navadno skozi cedilo ali razpršilnik, da izgubi vonj in okus po žveplovodiku; čeb. zračenje panja uravnavanje vlažnosti, temperature v panju z zračenjem ♪
  24.      zračílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zračenje: zračilne naprave ♦ mont. zračilna vrata vrata za usmerjanje zračnega toka v rudniku; teh. zračilni jašek jašek za dovajanje svežega zraka ♪
  25.      zráčiti  -im nedov. (á ȃ) delati, povzročati, da se zrak v kakem prostoru zamenja: zračiti stanovanje; temeljito zračiti ♦ čeb. čebele zračijo panj z gibanjem kril ob izletni odprtini uravnavajo vlažnost, temperaturo v panju // delati, da večja količina zraka učinkuje na kaj: zračiti obleko, posteljnino ♪

   52.688 52.713 52.738 52.763 52.788 52.813 52.838 52.863 52.888 52.913  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA