Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (5.276-5.300)


  1.      pihljánje  -a s (ȃ) glagolnik od pihljati: pihljanje jutranjega vetra ♪
  2.      pijàn  -ána -o prid. (ȁ ȃ) 1. ki zaradi zaužite alkoholne pijače ne govori, ne ravna normalno, razsodno: pijan človek se je opotekal po cesti; biti, postati pijan; gostje so že pijani; zmeraj je pijan; pijan je kot čep, klada, krava, pog. kot mavra zelo; ekspr. pijan do nezavesti zelo // ki izraža, kaže tako stanje: pijani glasovi, koraki; zaslišal se je pijan smeh; ima motne, pijane oči / pijano veselje 2. ekspr., z rodilnikom ki ima česa v tako veliki meri, da ne zna ravnati stvarno, čustveno neprizadeto: pijan moči; pijan, (od) ljubezni veselja; sreče, strasti sta pijana; bili so pijani zmage / pijan krvi 3. star. opojen: ta pijača je precej pijana; pijano vino ● tako je bil pijan, da je mački botra rekel da se ni zavedal, kaj dela; ekspr. (belega) kruha je pijan zaradi izobilja je objesten, predrzen; motal se je okrog mize kot pijana muha nenačrtno, mlahavo; ekspr. pijana veselica veselica, ki mineva, poteka v pijanosti; preg. kar trezen človek misli, pijan govori v pijanosti človek razkrije svoje misli, mnenje pijáno prisl.: pijano gledati, se opotekati, plesati ♪
  3.      pijánček  -čka m (ȃ) ekspr. manjšalnica od pijanec: tam se zbirajo vsi mogoči priskledniki in pijančki; vaški pijanček; gugal se je kot pijanček / naš poštar je malo pijančka uživa malo preveč alkoholnih pijač ♪
  4.      pijančevánje  -a s (ȃ) glagolnik od pijančevati: s pijančevanjem bo vse zapravil / boj proti pijančevanju ♪
  5.      pijančeváti  -újem nedov. (á ȗ) daljši čas pretirano uživati alkoholne pijače: nehal je pijančevati; pijančuje in kvarta / ekspr. pijančevali so do jutra pili, popivali ♪
  6.      pijánčina  -e ž (ȃ) redko pijanec: ta pijančina vse zapije ♪
  7.      pijandúra  -e ž (ȗ) slabš. pijanec: bil je izkušen mornar, vendar pijandura; opraviti ima s samimi pijandurami; on je stara, velika pijandura ♪
  8.      pijandúrski  -a -o prid. (ȗ) slabš. pijanski: v tej pijandurski družbi je čisto posurovel / pijandursko govorjenje, vedenje ♪
  9.      pijánec  -nca m (ȃ) kdor daljši čas pretirano uživa alkoholne pijače: postati pijanec; druži se s pijanci in pretepači; ekspr. to je star pijanec; zdravljenje pijancev alkoholikov / pijanec je kričal, se opotekal, razgrajal; ekspr. vse je spil, pijanec ∙ drži se svojih nazorov kot pijanec plota zelo; preg. pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne kdor je vdan pijači, se tega do smrti ne more znebiti ♦ med. kvartalni pijanec človek, občasno bolezensko nagnjen k uživanju alkoholnih pijač; notorični pijanec kdor je stalno bolezensko nagnjen k uživanju alkoholnih pijač ♪
  10.      pijániti  -im nedov. (á ȃ) star. opijanjati, opijati: vino je začelo ljudi pijaniti / njene besede so ga pijanile omamljale ♪
  11.      pijánka  -e ž (ȃ) ženska oblika od pijanec: postala je pijanka / kronična pijanka ♪
  12.      pijánost  -i ž (á) stanje pijanega človeka: huda, popolna, težka pijanost; opotekal se je kakor v pijanosti / v pijanosti je vse povedal ∙ ekspr. pijanost se mu je počasi izkajala počasi se je treznil // ekspr. stanje, v katerem človek ne zna ravnati stvarno, čustveno neprizadeto: zajela ga je sladka pijanost ljubezni; pijanost čutov, duha; pijanost od navdušenja ♦ med. globinska pijanost omotica, ki se pojavlja pri potapljačih v večjih globinah zaradi narkotičnega delovanja dušika na možganske celice ♪
  13.      pijánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pijance ali pijanost: pijanske oči; pijansko življenje / pijanska strast / ekspr. pijanske kvante ♦ med. pijanski delirij stanje zmedenosti, združeno s podrhtavanjem zaradi alkohola ♪
  14.      pijánstvo  -a s (ȃ) pretirano uživanje alkoholnih pijač, ki traja daljši čas: nagnjen je k pijanstvu / pijanstvo in kriminal ♪
  15.      pijánščina  -e ž (ȃ) 1. ekspr. popivanje, veseljačenje: srečala sta se na neki pijanščini 2. nar. štajersko pijančevanje, pitje: pijanščina iz obupa / v pijanščini se je spozabil v pijanosti ♪
  16.      píkanje  -a s (ȋ) glagolnik od pikati: čebelje pikanje / ni se zmenil za pikanje in norčevanje / rahlo pikanje dežnih kapljic na okno / opazoval je goloba pri pikanju zrnja ♪
  17.      pikánten  -tna -o prid., pikántnejši (ȃ) 1. zelo začinjen: pikantna jed, omaka / jed pikantnega okusa / pikantna začimba; pren., ekspr. pikanten članek 2. ekspr. dražljiv, privlačen: pikanten dogodek, škandal; pikantna novica, šala / knjiž. ženska v pikantnem negližeju pikántno prisl.: pikantno povedati kaj; pikantno začinjena omaka; sam.: doživel bi rad kaj pikantnega ♪
  18.      pikanteríja  -e ž (ȋ) ekspr. dražljiv, privlačen dogodek: hlastali so za pikanterijami; pikanterije iz zasebnega življenja / v reviji je polno pikanterij sestavkov, slik o takih dogodkih ♪
  19.      pikántnost  -i ž (ȃ) 1. lastnost, značilnost pikantnega: pikantnost jedi, omake / stvar ni brez pikantnosti; pren., ekspr. pikantnost članka 2. ekspr. dražljiv, privlačen dogodek: hlastali so za pikantnostmi; pikantnosti iz političnega, zasebnega življenja / v reviji je polno pikantnosti sestavkov, slik o takih dogodkih ♪
  20.      pikapôkanje  -a s (ȏ) glagolnik od pikapokati: s skednjev je bilo slišati pikapokanje cepcev ♪
  21.      píkčanje  -a s (ȋ) glagolnik od pikčati: s pikčanjem izpolnjevati kvadrat ♪
  22.      pikíranje 1 -a s (ȋ) glagolnik od pikirati1: pikiranje sejancev / vbod za pikiranje ♪
  23.      pikíranje 2 -a s (ȋ) glagolnik od pikirati2: bombardiranje s pikiranjem ♪
  24.      pilotíranje 1 -a s (ȋ) glagolnik od pilotirati1: pilotiranje vesoljske ladje, letala / pilotiranje ladje ♪
  25.      pilotíranje 2 -a s (ȋ) glagolnik od pilotirati2: pilotiranje stavbe ♪

   5.151 5.176 5.201 5.226 5.251 5.276 5.301 5.326 5.351 5.376  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA