Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (5.063-5.087)


  1.      oznánjenje  -a s (ā) glagolnik od oznaniti: oznanjenje Pasteurjevih ugotovitev so pozdravili vsi znanstveniki ♪
  2.      oznanjênje  -a s (é) v zvezah: rel. Gospodovo ali Marijino oznanjenje praznik 25. marca; um. Marijino oznanjenje motiv Marije in angela ♪
  3.      oznanjeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. kdor kaj razširja, uči: prvi oznanjevalci krščanstva, protestantizma / oznanjevalec revolucionarnih idej glasnik / ekspr. oznanjevalec vremena napovedovalec ♪
  4.      oznanjeválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) knjiž. ženska, ki kaj razširja, uči: oznanjevalka novih naukov // kar kaj naznanja, napoveduje: poteze na bolnikovem obrazu so bile oznanjevalke smrti / ekspr. danica, oznanjevalka dneva ♪
  5.      oznanjevánje  -a s (ȃ) glagolnik od oznanjevati: oznanjevanje novih idej, resnice / to so opravili brez hrupa in velikega oznanjevanja ♪
  6.      oznanjeváti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. 1. razširjati, učiti: oznanjevati resnico, zmoto; oznanjevati vero // pripovedovati, sporočati: rad oznanjuje novice / napis na kamnu oznanjuje, da tam počiva zaslužen mož 2. izražati, kazati: njegov obraz oznanjuje užaljenost 3. naznanjati, napovedovati: stari ljudje so oznanjevali lakoto / hladni večeri oznanjujejo jesen ● preg. kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje hvaljenje samega sebe in pretirano dobro mnenje o sebi izražata, kažeta omejenost oznanjujóč -a -e: mir oznanjujoče besede ♪
  7.      oznanoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) zastar. oznanjevalec: oznanovalci modrosti, resnice; oznanovalci nove vere ♪
  8.      oznanováti  -újem nedov. (á ȗ) zastar. sporočati javnosti, razglašati: zvon oznanuje njegovo smrt // razširjati, učiti: oznanovati ideje, nauke ♪
  9.      ožémanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od ožemati: pretirano drgnjenje in ožemanje blagu škoduje; ožemanje perila v centrifugi; priprava za ožemanje / ožemanje pomaranče / ožemanje gostov ♪
  10.      ožganína  -e ž (í) 1. ožgano mesto na površini česa: na ostankih letala je bilo več ožganin; na stolu je velika ožganina 2. med. poškodba kože, tkiva, nastala zaradi ognja, električnega toka: opekline in ožganine ◊ agr. ožgana povrhnjica prašiča ♪
  11.      ožgánost  -i ž (á) stanje ožganega: ožganost ostrešja / stopnja ožganosti ♪
  12.      ožíganje  -a s (ȋ) glagolnik od ožigati: ujetnike so mučili z natezanjem in ožiganjem / zavarovati rastline pred ožiganjem / ožiganje prašiča ♦ vet. ožiganje kopita umerjanje vroče podkve na kopito ♪
  13.      ožívljanje  -a s (í) glagolnik od oživljati: masaža srca in drugi ukrepi za oživljanje ponesrečenca / pomen vode za oživljanje puščav / oživljanje lutk / v njegovih delih zasledimo oživljanje antike ♪
  14.      paberkovánje  in páberkovanje -a s (ȃ; á) glagolnik od paberkovati: paberkovanje po njivah, vinogradih / paberkovanje po antičnih filozofih ♪
  15.      packánje  -a s (ȃ) glagolnik od packati: packanje s črnilom / packanje poročila ♪
  16.      pádanje  -a s (ā) glagolnik od padati: gledati padanje deževnih kapelj; hitrost padanja / prisluškovati padanju dežja / padanje cen, pritiska, števila zaposlenih / padanje in dviganje glasu / padanje v iracionalizem ♪
  17.      paganízem  -zma m (ȋ) poganstvo: širjenje paganizma ♪
  18.      pajčolán  -a m (ȃ) zelo tanka in redka tkanina: nositi pajčolan; spustiti pajčolan čez obraz; bel nevestin pajčolan; klobuk s pajčolanom / poročni, žalni pajčolan // knjiž., ekspr., s prilastkom kar je po prozornosti podobno pajčolanu: pajčolan megle, pen; mesec s srebrnim pajčolanom; pren. lik je ovit v pajčolan intimnosti ● knjiž. prej ves vesel, si nenadoma nadene pajčolan in umolkne postane zadržan, skrivnosten; knjiž., ekspr. odrekla se je pajčolanu redovniškemu poklicu ♪
  19.      pajčolánast  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pajčolan: pajčolanasta tkanina / pajčolanasta megla ♪
  20.      pajčolánka  -e ž (ȃ) vrtn. okrasna rastlina z zelo razraslim steblom in drobnimi belimi, rožnatimi cveti v latih, Gypsophila paniculata: gojiti pajčolanke ◊ zool. zlata ribica z zelo dolgimi dvojnimi plavutmi, Carassius auratus ♪
  21.      pakíranje  -a s (ȋ) glagolnik od pakirati: pakiranje blaga / mednarodna razstava embalaže in strojev za pakiranje ♪
  22.      paktíranje  -a s (ȋ) glagolnik od paktirati: razkrinkati paktiranje z okupatorjem ♪
  23.      palánka  -e ž (ȃ) nar. novec majhne vrednosti: Pologar mu ni hotel nič več dati, niti črne palanke (F. Bevk) ♪
  24.      palankín  -a m (ȋ) v indijskem in kitajskem okolju zaprta nosilnica: kralja so nesli na pozlačenem palankinu ♪
  25.      páleoantropologíja  -e ž (ȃ-ȋ) veda o izumrlih človečnjakih ♪

   4.938 4.963 4.988 5.013 5.038 5.063 5.088 5.113 5.138 5.163  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA