Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (50.588-50.612)


  1.      zabrnéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. dati enakomerno se tresoč glas: struna zabrni; žice zabrnijo v vetru / zvonec je zabrnel in utihnil / ekspr. po vsej dolini so zabrnele kosilnice so začeli kositi s kosilnicami; nad nami so zabrnela letala brneč se pojavila; motor je zabrnel po cesti brneč zapeljal 2. nejasno se zaslišati: v daljavi so zabrneli zvonovi; pren. v glavi mi je zabrnela znana melodija ♪
  2.      zabŕskati  -am dov. (r̄ ȓ) 1. zakopati s kremplji, prsti: pes zabrska kost v zemljo / nastavil je pasti in jih zabrskal v sneg 2. ekspr. narediti nekaj gibov, dejanj, s katerimi se prizadevno išče, stika za čim: zabrskati po listinah / zabrskal je po predalu za ustreznim orodjem ♪
  3.      zabrtvíti  -ím dov., zabŕtvil; zabrtvèn (ȋ í) teh. zapreti, zmanjšati reže, da tekočina ne uhaja; zatesniti: zabrtviti sod ♪
  4.      zabrúndati  -am dov. (ȗ) 1. oglasiti se z nizkim, mrmrajočim glasom: medved je zabrundal / zadovoljno zabrundati 2. ekspr. z govorjenjem, mrmranjem izraziti nejevoljo, nesoglasje: nekaj je zabrundal in odšel 3. preh. mrmraje zapeti: zabrundati (si) popevko ♪
  5.      zabúbati se  -am se dov. (ū) nar. zabubiti se: gosenice metuljev se zabubajo / zabubal se je v samoto / zabubati se v knjige zabúban -a -o: vase zabuban človek ♪
  6.      zabúbiti se  -im se dov. (ū ȗ) 1. spremeniti se v bubo: gosenica, ličinka se zabubi 2. ekspr. za dalj časa se zapreti sam vase, v ozek krog ljudi: po nesreči se je kar zabubil / zabubiti se sam vase // za dalj časa se zapreti, umakniti kam: zabubil se je v svojo sobo in študiral 3. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža nastop intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: zabubiti se v delo, razmišljanje zabúbljen -a -o: v svoje ideje zabubljen človek ♪
  7.      zabúbljenost  -i ž (ȗ) stanje zabubljenega: zabubljenost ličinke ● ekspr. provincialna zabubljenost ozkost, zaprtost ♪
  8.      zabučáti  -ím dov. (á í) 1. dati močne, zamolkle glasove: morje je zabučalo / orgle, zvonovi zabučijo; brezoseb. po gozdu je zabučalo 2. ekspr. bučeč nastopiti, pojaviti se: zabučala je nevihta; veter je zabučal okrog oglov / po dvorani je zabučal smeh ♪
  9.      zabúhel  -hla -o [ǝu̯] prid. (ú) ki ima povečan obseg navadno zaradi bolezenskega nabiranja, pritiska tekočine: zabuhel obraz; biti zabuhel od pijače; zabuhel je pod očmi, v obraz; prim. zabuhniti ♪
  10.      zabuhlína  -e ž (í) izboklina na telesu, organu navadno zaradi bolezenskega nabiranja, pritiska tekočine: zabuhline od udarcev / zabuhlina lica ♪
  11.      zabúhlost  -i ž (ú) lastnost, značilnost zabuhlega: težko dihanje in splošna zabuhlost bolnika / zabuhlost obraza ♪
  12.      zabúhniti  -em dov. (ú ȗ) postati po obsegu večji navadno zaradi bolezenskega nabiranja, pritiska tekočine: obraz zabuhne od pijače; pri vnetju ledvic veke zabuhnejo zabúhnjen -a -o: zabuhnjen obraz; prim. zabuhel ♪
  13.      zabúljiti  -im tudi zabúljiti se -im se dov., tudi zabuljíla (se) (ú ȗ) nepremično se zagledati: zravnal se je in nepremično zabuljil predse; zabuljiti v daljavo / preh. zabuljil je oči vanjo ∙ redko v strahu so ji zabuljile oči so se izbuljile zabúljen -a -o: ves večer je presedel, zabuljen v knjigo; zabuljene oči ♪
  14.      zacelína  -e ž (í) agr. rastlinsko tkivo, ki se razvije na ranjenem mestu stebla ali veje po obrezovanju ♪
  15.      zacelítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od zaceliti: zacelitev rane ♪
  16.      zacelíti  in zacéliti -im, in zacéliti -im dov. (ȋ ẹ́; ẹ́ ẹ̄) nav. 3. os. narediti kaj celo, navadno rane: zaceliti rano z mazilom; razjeda se noče zaceliti; brezoseb. še zdaj se mu ni zacelilo / okleščena debla smrek so se že zacelila zarasla zacéljen -a -o: zaceljena rana ♪
  17.      zaceljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da zaceliti: rana je zaceljiva ♪
  18.      zacementírati  -am dov. (ȋ) prekriti, zaliti s cementno malto: zacementirati razpoke / zacementirati gnojnično jamo zabetonirati // publ. narediti kaj čvrsto, trdno: zacementirati svoj položaj zacementíran -a -o: zacementirana mnenja, načela ♪
  19.      zacingljáti  -ám dov. (á ȃ) dati visoke, zveneče glasove: telefon je dvakrat zacingljal; zvonček zacinglja / ekspr. voda je v tankem curku zacingljala v posodo cingljajoč stekla // povzročiti visoke, zveneče glasove: zacingljati s cekini v žepu; zacingljati z mošnjičkom ♪
  20.      zacínkati  -am dov. (ȋ) dati kratke, cingljanju podobne glasove: zvonček zacinka ♪
  21.      zacmévkati  -am dov. (ẹ̑) oglasiti se s kratkimi, visokimi glasovi, navadno tožečimi: otrok je v spanju zacmevkal // ekspr. tožeče reči: kaj bo pa zdaj, je zacmevkala ♪
  22.      zacmokáti  -ám dov. (á ȃ) 1. z ustnicami in jezikom dati nizke, nezveneče glasove: izpil je in glasno zacmokal 2. dati cmokanju podobne glasove: razmočena prst je zacmokala; brezoseb. pod nogami mu je zacmokalo ♪
  23.      zacopotáti  -ám dov. (á ȃ) večkrat plosko stopiti, da se sliši glas cop: nerodno je zacopotal po hiši // večkrat plosko, zamolklo udariti ob tla: sandale so pri vsakem koraku lahno zacopotale ♪
  24.      zacóprati  -am dov. (ọ̑) pog. začarati: zacoprati kravo, da ne daje mleka; zacoprati drevo v grad zacópran -a -o: zacoprana hrana; danes gre vse narobe, kot bi bilo zacoprano ♪
  25.      zacurljáti  -ám dov. (á ȃ) steči, spolzeti v tankem curku: iz rane mu je zacurljala kri ♪

   50.463 50.488 50.513 50.538 50.563 50.588 50.613 50.638 50.663 50.688  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA