Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (4.951-4.975)


  1.      oránje  -a s (ȃ) glagolnik od orati: kamenje ovira oranje; hiteti z oranjem / oranje s traktorjem / jesensko, spomladansko oranje ♦ agr. globoko oranje v globino od 25 do 35 cm ♪
  2.      oránt  -a m (ā á) um., v starokrščanski umetnosti moška postava z rokami, dvignjenimi v molitvi, prošnji: freska z motivom oranta ♪
  3.      oránta  -e ž (ȃ) um., v starokrščanski umetnosti ženska postava z rokami, dvignjenimi v molitvi, prošnji: značilna drža orante ♪
  4.      oránža  -e ž (ȃ) pomaranča: jesti, lupiti oranžo / nasad cvetočih oranž ♪
  5.      oranžáda  -e ž (ȃ) osvežujoča pijača iz pomarančnega soka: piti oranžado; kozarec oranžade / elipt., pog. tri oranžade, prosim tri kozarce, steklenice oranžade ♪
  6.      oránžast  -a -o prid. (ȃ) po barvi podoben pomaranči: veliko oranžasto sonce / oranžasta barva oránžasto prisl.: oranžasto pobarvati; oranžasto rdeč ♪
  7.      oránžen  -žna -o prid. (ȃ) pomarančen: oranžna lupina / oranžni nasadi / oranžni sok // rdečkasto rumen: oranžna svetloba zahajajočega sonca / oranžni abonma abonma z vstopnicami oranžne barve / oranžna barva oránžno prisl.: oranžno pobarvati / piše se narazen ali skupaj oranžno rdeč ali oranžnordeč ♪
  8.      oranžeríja  -e ž (ȋ) zlasti v francoskem okolju stavba z večjimi steklenimi površinami za prezimovanje južnih rastlin: versajske oranžerije; oranžerija v italijanskem slogu ♪
  9.      oránžev  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na oranžo ali oranževec: oranževi cvetovi / oranžev gaj ♪
  10.      oránževec  -vca m (ȃ) južno drevo ali grm z oranžnimi užitnimi sadovi: dišeči cvetovi oranževcev; nasadi oranževcev in oljk ♪
  11.      ordonánc  -a m (ȃ) v nekaterih državah ordonančni oficir: generalov ordonanc / četni ordonanc ♪
  12.      ordonánca  -e ž (ȃ) 1. v nekaterih državah služba ordonančnega oficirja: prevzel je ordonanco 2. star. odredba, odlok, ukaz: kraljeve ordonance ♪
  13.      ordonánčen  -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ordonance ali ordonanco: ordonančna soba / ordonančni oficir pomočnik visokega oficirja zlasti za uradne zadeve / ordonančna služba ♪
  14.      ordonánčnik  -a m (ȃ) ordonančni oficir: generalov ordonančnik ♪
  15.      orgán  -a m (ȃ) 1. del telesa z določeno funkcijo: prsni koš varuje organe v prsni votlini; delovanje organov / medsebojna odvisnost živalskih organov / govorilni organi; slušni organ uho; organ za vid oko ∙ knjiž., redko nima organa za razumevanje poezije ne more razumeti poezije // bot. del rastline z določeno funkcijo: med organe prištevamo tudi korenino, steblo, list, cvet; slana je prizadela zelene organe rož / reproduktivni organ cvet; vegetativni organi korenina, list, steblo / rastlinski organ 2. navadno s prilastkom oseba, skupina oseb a) glede na opravljanje naloge, določene z zakonom, predpisom, dogovorom: zbrali so se vsi pristojni organi / izvršilni, nadzorni organi; obrniti se na preiskovalni organ; pojasnilo upravnega organa / izdajateljski organ; poslovodni organ; prodajni organ; predstavniški organi podjetja / organi samoupravljanja b) glede na položaj, funkcijo v kaki (organizirani) skupnosti: državni organi; občinski, republiški organi; organi federacije / organi za notranje zadeve / univerzitetni organi / organi kongresa, zborovanja // publ. osebe glede na (poklicno) delovanje: prosvetni, zdravstveni organi / organi javne varnosti miličniki 3. publ., navadno s prilastkom tiskano ali pisano sredstvo za razširjanje idej kake skupine, organizacije; glasilo: časopis Delo je organ Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije; list izhaja kot organ politične stranke 4. zastar. zvok, ki ga dela človek z govorilnimi organi; glas: igralca odlikuje njegov prijetni organ / pripoveduje z liričnim organom ◊ anat. cevasti organi; notranji organi organi v prsni in trebušni votlini; biol. krvotvorni organ organ, v katerem se tvorijo krvne celice; jur. javni organ organ javne uprave; zool. cvrčalni organ organ nekaterih žuželk za proizvajanje zvoka ♪
  16.      orgánček  -čka m (ȃ) biol. del protoplazme enoceličnih rastlin in živali z določeno funkcijo: bički, panožice in drugi organčki ♪
  17.      orgándi  -ja m (ȃ) prosojna, nekoliko trda bombažna tkanina: obleka iz belega organdija ♪
  18.      organicístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na organicizem: organicistične ideje, teorije / organicistično pojmovanje naroda ♪
  19.      organicízem  -zma m (ȋ) soc. teorija, ki pojasnjuje zakonitosti delovanja družbe z zakonitostmi delovanja organizma: ideje organicizma ♪
  20.      orgáničen  -čna -o prid. (á) star. organski: organični razvoj literature; notranja organična zgradba romana; med njima je organična zveza / otrok se je rodil z organično napako orgánično prisl.: organično povezati konec z uvodom ♪
  21.      orgáničnost  -i ž (á) knjiž. organskost: organičnost razvoja / upoštevati je treba organičnost sistema ♪
  22.      organíst  -a m (ȋ) 1. kdor se (poklicno) ukvarja z orglanjem zlasti pri cerkvenih verskih obredih: organist je vodil tudi cerkvene pevce 2. star. orglar, orglavec: nastop znanega organista ♪
  23.      organístka  -e ž (ȋ) ženska oblika od organist: organistka je odigrala ♪
  24.      organístovka  -e ž (ȋ) star. organistova žena: organistovka jih je povabila na kosilo ♪
  25.      organístovski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na organiste: organistovska služba ♪

   4.826 4.851 4.876 4.901 4.926 4.951 4.976 5.001 5.026 5.051  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA