Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (47.438-47.462)


  1.      tržìč  -íča tudi tŕžič -a m (ȉ í; ȓ) manjšalnica od trg: kvadratast tržič pred cerkvijo / tržiči in mesteca ♪
  2.      tržíšče  -a s (í) 1. območje kupovanja in prodajanja blaga in storitev; trg: izgubiti, publ. osvojiti tržišče; razširiti tržišče za svoje izdelke; ekspr. tuje blago poplavlja tržišče; izvažati na tuja tržišča / zahteve tržišča 2. kupovanje in prodajanje blaga in storitev glede na ponudbo in povpraševanje: tržišče se sprošča, umirja; vplivati na tržišče z uvozom / lokalno, mednarodno tržišče; naftno, turistično tržišče; tržišče bombaža / izdelovati za tržišče / dati, ekspr. vreči izdelek na tržišče v položaj, ki omogoča kupovanje in prodajanje izdelka glede na ponudbo in povpraševanje 3. redko (živilski) trg, tržnica: tržišče za branjevke ◊ ekon. intervenirati na tržišču; devizno tržišče; tržišče delovne sile trg delovne sile ♪
  3.      tržíški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Tržič: tržiški čevljarji ♦ gastr. tržiški maslovnik maslovnik iz moke, zakuhane v kislo smetano, in jajc ♪
  4.      tŕžnica  -e ž (ȓ) navadno pokrit prostor, kjer se vsak dan ob določenem času prodaja in kupuje raznovrstno blago, zlasti živila: urediti tržnico; hoditi kupovat v tržnico / zgraditi tržnico / ribja tržnica / stojnice na tržnici na (živilskem) trgu ♪
  5.      tŕžnost  -i ž (r̄) lastnost, značilnost tržnega: načela tržnosti / tržnost gospodarstva / upoštevati tržnost pri pridelovanju pšenice možnost prodaje ♪
  6.      ts  [tsǝ̀] medm. (ǝ̏) izraža a) nejevoljo, prezir: toliko časa si potreboval za to malenkost, ts, ts b) občudovanje, zadovoljstvo: ts, vi pa znate, je tlesknil z jezikom ♪
  7.      tsunámi  -ja m (ȃ) geol. zelo visok, dolg morski val ob potresu ali vulkanskem izbruhu na morskem dnu: zavarovati pristanišče pred tsunamiji ♪
  8.      tt  [tǝtǝ̀] medm. (ǝ̏) posnema glas pri pokanju, streljanju: tt, ttttt, je zapokalo iz orožja ♪
  9.      tù  prisl. (ȕ) 1. izraža kraj, prostor, kjer govoreči je, se nahaja: tu sem že pol ure, njega pa od nikoder; naj eden ostane tu / tu pri tebi mora biti; tu, pred vsemi sorodniki, sem ti stvar izročil; tu, kjer stojim, je lep razgled / kje si? Tu; krmar! Tu, kapitan; pri govorjenju po telefonu, radiu tu vodja oddelka / od tu do mesta ni več daleč odtod; star. le-tu ne bomo varni tu(le) // izraža kraj ali organizacijo, ustanovo, kjer govoreči je, dela: tu imam veliko prijateljev; tu ostanem še kako leto; delati moraš tu in v Nemčiji; ljudje tu so delavni in gostoljubni / tu poleg stanuje zdravnik / seveda vam bomo pomagali, saj zato smo tu; publ. London. Tu so objavili rezultate preiskave 2. izraža kraj, prostor v bližini govorečega ali na njem, na katerega se usmerja pozornost koga, navadno z gibom, kazanjem: da, tu je avtomobil začelo zanašati; to tu je treba odstraniti; tu zavije pot na levo / tu me boli / kaj imate tu, je pokazal na kovček / tu se podpišite / ta sodelavec tu vam bo vse pojasnil; tu zadaj za knjigami je spravljen denar / vznes., kot napis na nagrobniku tu počiva XY; kot napis na spominski plošči tu se je rodil XY // izraža kraj, prostor v bližini govorečega ali v njegovi roki, kjer je komu na razpolago: ali imate pero? Izvolite, tu je; na, tu imaš denar / naj bo, tu imate avtomobil, pa se odpeljite / ob iztegu roke kot znak za sklenitev dogovora, kupčije ali za spravo tu je moja roka; pog., pri udarcu na, tu imaš za tvoje jezikanje 3. izraža s kazanjem, gledanjem, sobesedilom določeno mesto besedila, dela: tu beri počasi, mu je s prstom pokazal drugi odstavek; avtor članka tu navaja drugačne številke kot na začetku; da, tu sem se pri računanju zmotil / napisal je več pesmi, tu objavljamo eno; tako je tu, v tem filmu, prikazano // izraža mesto govorjenja, pisanja, na katerem se govoreči, pišoči nahaja ali ki temu mestu neposredno sledi: o tem sem že govoril, pisal, tu naj dodam le še naslednje; že tu želim poudariti, da se s predlogom strinjam // izraža mesto govorjenja, mišljenja glede na vsebino, določeno s predhodnim ali neposredno sledečim besedilom: znižal je ceno na milijon in tu nepopustljivo vztrajal; na sestanku so govorili o novem zakonu. Tu se je izoblikovalo več stališč / tu, pri človekovi naravi, se je kritik ustavil 4. izraža z neposredno predhodnim govorjenjem, mišljenjem določen položaj, določene okoliščine: slišiš govorjenje, tu ni več dvoma, oni so; tu je vsako razpravljanje odveč, glasujmo; tako je odločil gospodar in tu nič ne pomaga / tako je pač, tu ni kaj; ekspr. veš kaj, tu se pa vse neha / ekspr. kdo je tu odgovoren. Tu je skupnost otroškega varstva, tu je zdravstvo, tu so sindikati 5. izraža neposredno predhodno mesto govorjenja, mišljenja glede na čas uresničitve: tako je prav, in tu je udaril po mizi; tu je zagrozil s pestjo, kaj se to pravi; jaz grem v Ameriko, tu je nekoliko zajecljal, zaradi pijače 6. izraža trenutek, določen s časom kakega dogodka, stanja: prišli so do reke in tu se film konča; tu ga zbudi iz sanjarjenja divji krik // izraža mesto, točko v času, določeno s sobesedilom: celo tu, ob koncu stoletja, se pojavljajo take zahteve; od tu naprej se začenja drugo obdobje 7. v povedni rabi izraža navzočnost ali neposredno prihodnost česa glede na čas govorečega ali glede na čas predhodnega besedila: pomlad je tu; žetev bo kmalu tu / da, da, leta so tu / kosilo je tu, izvolite 8. v zvezi s tam izraža vsako bližnje, prvo mesto prostorsko neurejeno razporejenega pojavljanja česa: tu je dobil nekaj, tam nekaj; tu eden, tam eden, pa se nabere / delal je zdaj tu zdaj tam; tu pa tam raste kako drevo tupatam / moj sin tu, moj sin tam, pa vsak mesec potovanja izraža pogostnost omenjanja, navajanja izraza moj sin ● naredil bom, kakor tu sedim izraža podkrepitev trditve; tu in tam se opije tuintam; tu pa tam še srečam kakega sošolca tupatam; sam.: knjiž. resnica našega tu, našega sveta; prim. tuintam, tupatam ♪
  10.      tuatára  -e ž (ȃ) zool. novozelandski prakuščar s temenskim očesom, Sphenodon punctatus: zaščitenost tuatar ♪
  11.      túba  -e ž (ú) 1. cevasta posoda za mazave snovi, ki se iztiskajo: zapreti tubo; iztiskati snov iz tube / barva, krema v tubi; tuba gorčice, majoneze 2. muz. veliko trobilo ovalne oblike z nizko ležečim tonskim obsegom: igrati tubo; tuba in rog ◊ anat. maternična tuba cevast organ, po katerem gre jajčece iz jajčnika; jajcevod; Evstahijeva tuba cev, ki povezuje srednje uho z žrelom; ušesna troblja ♪
  12.      tuberkulín  -a m (ȋ) med. izvleček iz bacilov tuberkuloze za ugotavljanje okuženosti z njimi: vbrizgati tuberkulin; reagirati na tuberkulin ♪
  13.      tuberkulinizácija  -e ž (á) vet. ugotavljanje okuženosti z bacili tuberkuloze z vbrizgavanjem tuberkulina v kožo, nanašanjem tuberkulina na kožo, sluznico: opraviti tuberkulinizacijo; tuberkulinizacija krav ♪
  14.      tuberkulínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tuberkulin: tuberkulinska reakcija na koži / tuberkulinski preizkus preizkus za ugotavljanje okuženosti z bacili tuberkuloze z vbrizgavanjem tuberkulina v kožo, nanašanjem tuberkulina na kožo, sluznico ♪
  15.      tuberkulóza  -e ž (ọ̑) nalezljiva bolezen pljuč s krogličastimi tvorbami, jetika: imeti tuberkulozo; zdraviti tuberkulozo; zboleti za tuberkulozo; tuberkuloza pri govedu; bacil tuberkuloze / pljučna tuberkuloza // s prilastkom taka bolezen kakega organa sploh: črevesna, kostna, kožna, očesna tuberkuloza ◊ med. miliarna tuberkuloza pri kateri nastanejo drobna žarišča bolezni po vsem organizmu; odprta tuberkuloza pri kateri so v izpljunku bacili ♪
  16.      tuberkulózen  -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na tuberkulozo: tuberkulozen človek; žival je tuberkulozna / tuberkulozni bacil / tuberkulozna obolenja; sam.: dispanzer za tuberkulozne ♪
  17.      tuberóza  -e ž (ọ̑) vrtn. gomoljasta okrasna rastlina z dišečimi, lilijam podobnimi cveti v socvetjih, Polianthes tuberosa: opojen vonj tuberoz ♪
  18.      túbus  -a m (ȗ) 1. fiz. znotraj počrnjena cev optičnih priprav, v kateri so leče: premikati tubus pri mikroskopu; tubus daljnogleda 2. fot. cev, s katero se poveča oddaljenost objektiva od ohišja fotografskega aparata: uporabljati tubus pri slikanju od blizu; tubus in meh / iztegljiv tubus 3. med. cevka, ki se vstavi v sapnik pri oživljanju ob prenehanju spontanega dihanja: napraviti s tubusom umetno dihalno pot ♪
  19.      túdi  prisl. (ȗ) 1. izraža razširitev veljavnosti trditve na istovrstni stavčni člen ali dodajanje, navezovanje: tudi nam se je to zgodilo; poškodoval si je tudi nogo; ni samo lepa, je tudi pametna; tudi tako bi se dalo narediti; uspelo jim je tudi tokrat / to mu povej in tudi reci, da ne moreš priti; vsak ima svoje potrebe in tudi zahteve / midva greva tudi; slabega zdravja je in hitre jeze tudi / v vezniški rabi: spijo v hotelu, tudi hranijo se tam; jezi se in tudi kolne včasih 2. stopnjuje povedano z dodatno močnejšo ali nepričakovano trditvijo: vsemu se je moral odpovedati, tudi upanju; to je močna pijača, tudi za krepkega moža; mnogi so omedleli, nekateri tudi umrli / po nenehnih neuspehih so odnehali tudi najbolj trmasti / za tako sliko dam tudi sto tisoč dinarjev 3. ekspr., v nikalnih stavkih poudarja zanikanje: takih stvari tudi v sanjah še ni videla; nikjer, tudi pri vas nisem bil tako postrežen; včasih tudi za kruh nima / tudi malo ne pazi na svoje zdravje; tudi za centimeter se ni premaknil / pog. kaj tudi tega ne veš, kako ji je ime 4. ekspr. izraža podkrepitev trditve: presneto, se pa tudi bojiš; to pa je tudi vse, kar so lahko storili; vi ste tudi reve vsi skupaj; sklenila je, da še ne odide. Čemu tudi, ko se ji nič ne mudi / iron. ti si pa tudi pameten // izraža očitek, nejevoljo, začudenje: ta človek pa tudi vse najde; ti pa tudi na nič ne misliš; vi se morate tudi povsod vmešavati; bil pa je tudi že zadnji čas, da se je spametoval 5. nav. ekspr., v vezniški rabi, navadno v zvezi ne le, ne samo — ampak tudi za širjenje, stopnjevanje prej povedanega: kupili so mu ne samo smuči, ampak tudi vso opremo; ni samo govorila, ampak tudi delala / uporabljali so orodje, in sicer ne samo leseno, temveč tudi kamnito in koščeno / knjiž. zavrgel je ne le Heglov sistem, marveč tudi njegovo metodo / to je brez dvoma poenostavitev, a tudi osvežitev 6. v vezniški rabi, v dopustnih odvisnih stavkih, navadno v zvezi s če, kakor, ko za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči: tudi če bi poznali vse okoliščine, bi se težko odločili; če bi tudi hotel, ne sme; redko če je bila večerja tudi okusna, mu ni teknila četudi, čeprav / ekspr. kakor je tudi bogat, srečen ni / ekspr. nič pametnega se ne more domisliti, ko bi se tudi stokrat na glavo postavil ♪
  20.      túdorski  -a -o [tu- in tju-] prid. (ȗ) nanašajoč se na angleško dinastijo Tudor: tudorsko obdobje v Angliji ◊ um. tudorski lok plitev lok z grebenom v sredini; tudorski slog poznogotski umetnostni slog v 16. stoletju v Angliji ♪
  21.      túf 1 -a m (ȗ) petr. kamnina, ki jo sestavljajo vulkanski pepel, drobci kristalov in magmatskih kamnin: lomiti tuf; tuf in granit / bazaltni tuf / vulkanski tuf ♪
  22.      túf 2 -a m (ȗ) žarg., obrt. 1. skupek cvetlic, pokončno zataknjenih v mah, gobo, za na grob, h krsti, žalni aranžma: naročiti tuf v cvetličarni 2. na tanko tkanino pritrjeni tuji naravni ali umetni lasje, ki se vpnejo med naravne lase; lasni vložek: vpeti tuf v lase ♪
  23.      túfski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na tuf1: tufske plasti / tufska kamnina ♪
  24.      túhtati  -am nedov. (ú) pog. premišljati, razglabljati: zmeraj nekaj tuhta; tuhtati o življenju; tuhta, kje bi dobil denar / tuhtal je in tuhtal, čas pa je tekel tuhtáje: tuhtaje ležati tuhtajóč -a -e: tuhtajoč fant ♪
  25.      tùintàm  in tù in tàm prisl. (ȕ-ȁ) 1. na nekaterih mestih, po nekaterih krajih: vrt zeleni, tuintam cvete drevo; sneg se je tuintam udiral do kolen; tuintam ob cesti smo videli velike skale 2. izraža ponavljanje v nedoločenih časovnih presledkih: tuintam poglejte v sobo k bolniku; le tuintam je rekel kako besedo; prim. tu ♪

   47.313 47.338 47.363 47.388 47.413 47.438 47.463 47.488 47.513 47.538  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA