Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (47.163-47.187)



  1.      trífora  -e ž () um. okenska odprtina v zunanjem ali notranjem zidu, razdeljena z dvema stebričkoma na tri dele: cerkev s triforami
  2.      trigéminus  -a m (ẹ̑) žarg., anat. možganski živec, katerega čutni del ima veje za predel očesa in obeh čeljusti; trivejni živec: ohromitev trigeminusa
  3.      tríglásen  -sna -o prid. (-ā) muz. komponiran za tri glasove: triglasne pesmi tríglásno prisl.: triglasno peti
  4.      tríglàv  in trígláv -áva -o prid. (- -á; -) ki ima tri glave: triglavo božanstvo; pren. triglava gora ♦ anat. triglava mišica mišica, ki ima na enem koncu tri krake
  5.      tríglavka  in triglávka -e ž (; ) 1. med narodnoosvobodilnim bojem do 1944 podolgovata partizanska kapa s tremi vrhovi, brez ščitka: na glavah so imeli triglavke; triglavka s peterokrako zvezdo; triglavka in titovka / kapa triglavka 2. nar. planika: med skalami so rastle triglavke
  6.      tríglavski  in triglávski -a -o prid. (; ) nanašajoč se na goro Triglav: severna triglavska stena / triglavski ledenik; triglavsko pogorje ◊ bot. triglavska neboglasnica blazinasta visokogorska rastlina s svetlo modrimi kratkopecljatimi cveti, Eritrichium nanum; triglavska roža blazinasta visokogorska rastlina z deljenimi dlakavimi listi in navadno rožnatimi cveti, Potentilla nitida; zool. triglavski matija pajkovec z zelo dolgimi nogami in majhnim telesom, ki živi v triglavskem pogorju, Ischyropsalis triglavensis
  7.      trigonométričen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na trigonometrijo: trigonometrična naloga / trigonometrična enačba; trigonometrične funkcije ♦ geod. trigonometrična točka triangulacijska točka
  8.      trigonometríja  -e ž () mat. geometrija, ki se ukvarja z razmerji med stranicami in koti trikotnika: učbenik trigonometrije; uporaba trigonometrije v geodeziji / ravninska, sferna trigonometrija
  9.      trihína  -e ž () zool. zelo tanek zajedavec v črevesju človeka in nekaterih živali, katerega ličinke povzročajo trihinelozo, Trichinella: ličinke trihine
  10.      trihinelózen  -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na trihinelozo: trihinelozna žival / trihinelozna svinina trihinasta
  11.      trihinózen  -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na trihinozo: trihinozni bolnik / trihinozno meso trihinasto
  12.      trihotomíja  -e ž () knjiž. delitev, ločevanje na tri dele, vrste: načelo trihotomije / trihotomija dobro, slabo, neopredeljeno ♦ filoz. trihotomija duše po Platonu delitev človeške duševnosti na čutni, čustveni in razumski del
  13.      tríinpólsôben  -bna -o [s] prid. (-ọ̑-ō) v zvezi triinpolsobno stanovanje stanovanje, ki ima tri sobe in kabinet: zamenjati triinpolsobno stanovanje za dve manjši
  14.      trijáki  -ov m mn. (á ā) nar. čas zadnjih pomladanskih ohladitev od 12. do 14. maja, ko so na koledarju Pankracij, Servacij, Bonifacij; ledeni možje: bližajo se trijaki / prišel je še pred trijaki
  15.      tríjámbornica  -e ž (-ā) ladja s tremi jambori: vkrcati se na trijambornico; pluti s trijambornico; kapitan trijambornice
  16.      tríjámbornik  -a m (-ā) trijambornica: v zalivu je zasidran trijambornik
  17.      tríje  tudi trijé trí trí štev., rod., mest. tréh, daj. trém, tož. trí, or. trémi (; ẹ̑) 1. izraža število tri [3] a) v samostalniški rabi: dve in ena je tri; od šestih so ostali samo trije; bila je sama proti trem / ura je tri; vstati ob treh zjutraj 3h; čakati od treh do štirih (popoldne) 15h / igrati v treh; korakati po tri in tri tako, da so trije v vrsti b) v prilastkovi rabi: obvlada tri svetovne jezike; tri četrt ure; delajo v treh izmenah; tri tisoč; tri ure hoda; drama v treh dejanjih; po treh letih; pog. naročiti tri vinjake tri kozarčke vinjaka / v pravljicah bil je kralj, ki je imel tri sinove / tri dimenzije dolžina, širina, višina c) v medmetni rabi: daj, skoči, ena, dve, tri; otroci, začnimo: tri, štiri // neskl. izraža številko tri: ležati v sobi številka tri; tekma se je končala s tri proti ena / pog. pri matematiki je dobila tri oceno dobro 2. v zvezi z dva, štiri izraža približnost: spil je dva, tri kozarce soka; v dveh, treh letih si zemlja opomore; počakaj tri, štiri minute ● ekspr. govoriti tja v tri dni brez smisla, neumnosti; ekspr. mi ne živimo kar tako v tri dni brez smisla, cilja; star. pred sodnikom vzdigniti tri prste priseči; ekspr. tako te bom, da boš tri sonca videl močno te bom udaril po glavi; ekspr. štel bom do tri, potem pa... izraža opozorilo, da bo prišlo do izvršitve, odločitve v najkrajšem času; ekspr. delati, jesti za tri zelo dosti; ekspr. ena dva tri in že ga ni več v trenutku; preg. žena podpira tri ogle hiše, mož pa enega glavno skrb za dom, družino ima žena; preg. za družbo so potrebni vsaj trije ◊ lingv. tri pike ločilo, ki označuje izpust besedila, nedokončanost stavka; rel. (sveti) trije kralji trije možje, ki so prišli obdarovat novorojenega Kristusa; praznik v spomin na ta dogodek 6. januarja; trije modri trije možje, ki so prišli obdarovat novorojenega Kristusa; šah. skakač na f3; mat v treh potezah; šport. pravilo treh sekund pri košarki pravilo, po katerem noben napadalec ne sme ostati v označenem prostoru pod nasprotnikovim košem več kot tri sekunde
  18.      trijét  -a m (ẹ̑) gastr. jed iz opečenih krušnih rezin, prelitih s kuhanim vinom: pripraviti trijet / vinski trijet
  19.      tríjezíčen  -čna -o prid. (-) napisan v treh jezikih: trijezični slovar
  20.      trík  -a m () 1. dejanje, postopek, s katerim kdo skuša spretno kaj doseči: pozna trik, kako se ubraniti napadalca; naučil se je vseh trikov svojega poklica / govorniški trik; reklamni triki // dejanje, ki zahteva veliko spretnost, izurjenost: naučiti medveda raznih trikov; žongler jih zabava s svojimi triki 2. dejanje, s katerim kdo skuša koga spretno prevarati, preslepiti: ne pusti se ustrahovati, to je le njihov trik; nasedati trikom; ujeti se na trik; uporablja cenene, stare trike; triki goljufov, žeparjev 3. v resničnosti nemogoče dejanje, katerega potek se prikrije zaradi ustvarjanja videza resničnosti: iluzionist izvaja svoj trik; vaditi trik; čarovniški trik; trik s kartami 4. tehnični postopek v kinematografiji, fotografiji, gledališču za ustvarjanje posebnih optičnih, zvočnih učinkov: filmski, fotografski triki; odrska tehnika za različne trike; uporaba trikov v filmu; neskl. pril.: film. trik film risani ali lutkovni film
  21.      triklínij  -a m (í) pri starih Rimljanih ležišče za šest do dvanajst oseb, ki s treh strani obdaja jedilno mizo: gostje so ležali, sloneli na trikliniju / srednje ležišče triklinija // jedilnica s takim ležiščem: večerjati v trikliniju
  22.      tríklóretén  -a m (-ọ̑-ẹ̑) kem. eten, ki ima tri vodikove atome nadomeščene s klorovimi: odstraniti mastne madeže s trikloretenom
  23.      trikolóra  -e ž (ọ̑) knjiž. tribarvna zastava: izobesiti trikoloro; francoska, italijanska trikolora
  24.      trikót  -a m (ọ̄) 1. trikotna ploskev: pokositi trikot na koncu njive; trikot zelenice / graditi v trikotu med cestami; trikot Ljubljana—Kranj—Kamnik; pren. trikot državnih, narodnih in gospodarskih vprašanj 2. kar je po obliki podobno trikotniku: pojesti trikot sira; postaviti se v trikot / zložiti prtiček v obliki trikota ∙ žarg., elektr. trikot trikotna vezava; star. ljubezenski trikot ljubezenski trikotnikmuz. glasbilo v obliki jeklenega, v enem kotu odprtega, na vrvici visečega trikotnika, na katerega se udarja s paličico; triangel
  25.      trikótast 1 -a -o prid. (ọ̄) ki ima obliko trikota: trikotasto znamenje / trikotasti zobje ♦ anat. trikotasta mišica trikotna mišica

   47.038 47.063 47.088 47.113 47.138 47.163 47.188 47.213 47.238 47.263  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA