Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (4.651-4.675)



  1.      obtoževánje  -a s () glagolnik od obtoževati: težko je poslušal njihova medsebojna obtoževanja
  2.      obtrkávanje  -a s () glagolnik od obtrkavati: obtrkavanje sten in stropov v rudnikih
  3.      obubóžanec  -nca m (ọ̑) ekspr. obubožan človek: obubožanci in berači
  4.      obubóžanje  -a s (ọ̑) glagolnik od obubožati: obubožanje ljudstva
  5.      obubóžanost  -i ž (ọ̑) stanje obubožanega človeka: obubožanost družine / obubožanost dežele
  6.      obújanje  -a s (ú) glagolnik od obujati: obujanje iz nezavesti / obujanje spominov
  7.      obúpanec  -nca m () ekspr. obupan človek: znašel se je med samimi obupanci; smeh obupanca
  8.      obúpanka  -e ž () ekspr. obupana ženska: slišal se je le jok obupanke
  9.      obúpanost  -i ž () stanje obupanega človeka: pasti v obupanost / prevzela ga je obupanost obup
  10.      obupávanje  -a s () glagolnik od obupavati: nagnjen je k obupavanju
  11.      obúvanje  -a s (ú) glagolnik od obuvati: obuvanje čevljev / žlica za obuvanje
  12.      obvéščanje  -a s (ẹ́) glagolnik od obveščati: obveščanje javnosti o delu, dogodkih na vseh področjih družbenega življenja / publ. sredstva javnega, množičnega obveščanja časopisje, radio, televizija
  13.      obvézanec  -nca m (ẹ́) star. zavezanec: davčni obvezanci / vojaški obvezanec vojaški obveznik
  14.      obvezovánje  -a s () glagolnik od obvezovati: obvezovanje ran / nepremišljeno obvezovanje se navadno maščuje
  15.      obvládanje  -a s (ā) glagolnik od obvladati: obvladanje nasprotnika / obvladanje čustev; obvladanje samega sebe / obvladanje položaja, problema / dobro obvladanje tujega jezika / obvladanje prostora / obvladanje svetovnega trga
  16.      obvládanost  -i ž (ā) lastnost, stanje obvladanega človeka: občudoval je obvladanost tega človeka / vse je bilo napisano z veliko premišljenostjo in obvladanostjo / obvladanost kretenj, slabih nagnjenj
  17.      obvladovánje  -a s () glagolnik od obvladovati: obvladovanje tekmeca / obvladovanje čustev, strasti / doseči obvladovanje težavnega položaja / zaželeno je popolno obvladovanje enega tujega jezika / obvladovanje narave, prostora / obvladovanje tržišča
  18.      obzánkati  -am dov. () obrt. obšiti z zankastim šivom: obzankati gumbnico, rob obzánkan -a -o: ročno obzankane gumbnice
  19.      obznána  tudi óbznana -e ž (; ọ̑) zgod. vladna uredba iz leta 1920, ki prepoveduje delovanje Komunistične partije Jugoslavije: režimi predvojne Jugoslavije so se ohranjali z obznano in terorjem
  20.      obzvánjati  -am nedov. (ā) star. z zvonjenjem naznanjati: obzvanjati neurje / mrliča so dolgo obzvanjali so mu zvonili
  21.      obžalovánje  -a s () 1. neprijetno čustvo človeka ob spoznanju, da je naredil kaj slabega, nepravilnega ali opustil kaj dobrega, koristnega: ni skrival svojega obžalovanja; globoko, iskreno obžalovanje; ekspr. grenko obžalovanje / čutiti, imeti, izražati obžalovanje 2. čustvena prizadetost, žalost zaradi česa: predajati se obžalovanju; obžalovanja vreden dogodek, spor / ekspr. to je človek, vreden vsega obžalovanja pomilovanjaekspr. živi v obžalovanja vrednih razmerah zelo slabih 3. publ. nezadovoljstvo, nejevolja: vsi navzoči so izrazili obžalovanje zaradi tega sklepa / poročilo o obnovitvi jedrskih poskusov je treba sprejeti z obžalovanjem
  22.      oceán  -a m () 1. široko, odprto morje, ki pokriva večino zemeljskega površja: odpluli so na ocean; pluti po oceanu; globina, usedline oceana; pren., knjiž. ocean življenja // navadno s prilastkom del tega morja: umiranje oceanov / Atlantski, Indijski, Tihi oceanekspr. dolgo si je služil kruh onstran oceana v Ameriki 2. knjiž., ekspr., s prilastkom velika količina, množina: ocean hiš, ljudi; popil je cel ocean vina / ocean trpljenja ◊ meteor. zračni ocean ozračje
  23.      oceanográf  -a m () strokovnjak za oceanografijo: dognanja oceanografov
  24.      oceanografíja  -e ž () veda o oceanu, morju: razvoj oceanografije; strokovnjak za oceanografijo; oceanografija in hidrografija
  25.      oceanográfski  -a -o prid. () nanašajoč se na oceanografijo: oceanografski inštitut; oceanografska postaja / oceanografske globinske meritve; oceanografska raziskovanja

   4.526 4.551 4.576 4.601 4.626 4.651 4.676 4.701 4.726 4.751  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA