Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
An (46.138-46.162)
- tékstoven in tekstóven -vna -o prid. (ẹ̑; ọ̄) nanašajoč se na tekst: tekstovni popravek; tekstovna analiza / tekstovni komentar / tekstovni del knjige tékstovno in tekstóvno prisl.: tekstovno prirediti gledališko predstavo ♪
- tekstuálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na tekst: tekstualna analiza / tekstualni in računski del poročila tekstuálno prisl.: posredovati podatke grafično in tekstualno ♪
- tekstúra -e ž (ȗ) 1. tekst. razporeditev niti tekstilnega izdelka: tekstura preproge, tkanine 2. geol. razporeditev mineralnih zrn česa: tekstura kamnine, rude; tekstura in struktura / grudasta, valovita tekstura 3. publ. razporeditev vidnih sestavin česa: tekstura ploskve / črtasta, hrapava, motna tekstura / tekstura pokrajine // razporeditev sestavin česa sploh: dramska tekstura; tekstura glasbenega, likovnega dela ◊ les. tekstura zunanji videz mehansko obdelanega lesa, zlasti na potek letnic; plamenasta tekstura; petr. tekstura tal sestava tal glede na delež mineralnih delcev različnih velikosti ♪
- tektónika -e ž (ọ́) 1. geol. zgradba zemeljske skorje glede na razporejenost skladov, kamnin in glede na gibanja, ki so jo ustvarila: proučevati tektoniko; povezanost potresov s tektoniko / krajevna tektonika; tektonika plošč; morfologija in tektonika površja / zemeljska tektonika 2. veda o taki zgradbi: tektonika je del geologije / splošna tektonika 3. knjiž. urejena, sorazmerna, trdna grajenost česa: stavba z izrazito, strogo tektoniko / tektonika kipa, kompozicije // sklenjena, somerna, hierarhično urejena zgradba česa: tektonika glasbenega, leposlovnega dela; kompozicija in tektonika / ekspr. slikovnost, ujeta v tektoniko 4. knjiž. nauk o taki grajenosti, zgradbi: arhitekt, umetnik je upošteval načela tektonike ◊ psih. tektonika osebnosti zgradba osebnosti glede na njene sestavine, plasti in njihove medsebojne vplive ♪
- tektónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na tektoniko: a) tektonski premiki / tektonske sile / tektonski jarek ugreznjeni del zemeljske skorje, ki ga omejujejo vzporedni prelomi; tektonski potres potres zaradi tektonskih premikov; tektonska karta karta, ki prikazuje zgradbo in preoblikovanje zemeljske skorje; tektonsko jezero jezero, ki nastane zaradi tektonskih premikov b) tektonska oblika pesmi / tektonsko načelo v arhitekturi tektónsko prisl.: tektonsko aktivno gorstvo; tektonsko zaključen prostor ♪
- têle -éta s (é ẹ́) 1. goveji mladič: odstaviti, povreči tele; rediti, zaklati tele; prodaja telet; pog. gleda kakor tele v nova vrata zelo neumno ali začudeno; nizko neumen je kot tele zelo / ekspr. pojedel bi pol teleta zelo veliko 2. nizko nespameten, neumen človek, zlasti zaradi mladosti, neizkušenosti: kakšno tele sem bil, da sem prišel / kot psovka kaj delaš, tele neumno ● ekspr. častiti zlato tele bogastvo, denar; ekspr. vsako tele ima svoje veselje izraža dopuščanje sicer nespametnega, neprimernega govorjenja, ravnanja koga ◊ lov. tele jelenji mladič do prvega leta starosti; vet. krava je po teletu se je pred kratkim otelila ♪
- tele... ali téle... prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na a) daljen, daljinski: telefon, teleinformacija, telekineza, telekomanda b) televizijo: telekino, telekamera ♪
- telébast -a -o prid. (ẹ́) star. neroden, okoren, nespreten: za natančno delo je preveč telebast / telebast v vedenju // neroden, okoren zaradi velikosti, obsega: človek telebastega trupa; telebasta skala telébasto prisl.: telebasto ravnati ♪
- telébniti in telêbniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) 1. ekspr. stežka, nerodno pasti: spotaknil se je in telebnil na tla; telebniti vznak; telebnil je, kakor je bil dolg in širok; telebnil je kot snop v travo / zviška je telebnil v naslanjač / telebnil je v prepad padel 2. preh., star. z veliko silo udariti: z gorjačo ga je telebnil po glavi / z vso močjo telebne svečnik proti njemu vrže, zažene ♪
- teléčji -a -e prid. (ẹ́) nanašajoč se na teleta: telečja koža; telečje meso / telečje usnje / telečji zrezek; telečja obara ∙ ekspr. on je še ves telečji nespameten, neumen, zlasti zaradi mladosti, neizkušenosti; ekspr. imeti telečje noge za stanje, hojo negotove; šalj. telečja leta leta dozorevanja ♦ gastr. telečja krača; nadevane telečje prsi ♪
- télefáks -a m (ẹ̑-ȃ) ptt 1. prenašanje dokumentov, informacij na daljavo v obliki posnetka izvirnika: izum telefaksa 2. tako prenesen posnetek dokumenta, informacije: dobiti, prejeti telefaks 3. naprava za tako prenašanje: priključiti telefaks ♪
- telefón -a m (ọ̑) 1. sredstvo za prenašanje govora z električnim tokom ali elektromagnetnimi valovi na daljavo: izumiti telefon; zgodovina telefona / pogovarjati se po telefonu; povezati kraje s telefonom / pošta, telegraf, telefon [ptt] 2. napeljava za tako prenašanje govora: napeljati telefon v hišo, vas / kopati jarek za telefon 3. električna naprava za tako prenašanje govora: izdelovati telefone; priključiti telefon na centralo; slušalka, vilice telefona / telefon zvoni, ekspr. poje; telefon ne dela, knjiž. je gluh, ekspr. mrtev; telefon je zaseden; zapreti telefon s položitvijo slušalke na vilice narediti, da se zveza prekine; zavrteti telefon številke številčnice te naprave z namenom vzpostaviti zvezo; pridi k telefonu, pog. na telefon; javiti se na telefon [tel.] 361 772; govoriti v telefon v slušalko te
naprave; številka telefona klicna številka ● pog. pridi, telefon te kliče nekdo te kliče po telefonu, želeč govoriti s teboj; pog. pridi, telefon imaš telefonski poziv; pog. podražiti telefon enoto telefonskega pogovora; telefonsko naročnino; priključitev telefona na javno telefonsko omrežje; hišni telefon telefonski sistem, omejen na hišo, stavbo; publ. rdeči telefon neposredna telekomunikacijska povezava med vladama Združenih držav Amerike in Sovjetske zveze; ekspr. na drugi strani telefona se oglasi otroški glas telefonske zveze ◊ igr. igrati se telefon otroško igro, pri kateri zadnji naglas pove prej po vrsti šepetano besedo; ptt brezžični telefon; glavni telefon na centralo neposredno vezan telefon, preko katerega se veže stranski telefon; interni telefon priključen na zasebno telefonsko centralo; naročniški telefon telefon naročnika, priključen na
javno telefonsko omrežje; stranski telefon priključen na telefonsko centralo preko glavnega telefona; voj. poljski telefon ♪
- telefonáda -e ž (ȃ) ekspr. telefonski pogovor, telefoniranje, zlasti dolgo: zaman so bile vse njegove telefonade ♪
- telefoníja -e ž (ȋ) ptt 1. prenašanje govora z električnim tokom ali elektromagnetnimi valovi na daljavo: te priprave omogočajo telefonijo; izum telefonije / brezžična telefonija // dejavnost, ki se ukvarja s takim prenašanjem: razvoj slovenske telefonije; odobriti denar za telefonijo 2. veda o tem prenašanju: strokovnjak za telefonijo / predavati telefonijo ♪
- telefonírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. sporočiti po telefonu: telefoniral mi je, da ne more priti; telefonirati od doma, v službo; večkrat si telefonirava / telefonirati na telefonsko številko 331 021 / telefonirati po zdravnika / telefonira že pol ure 2. uporabiti telefon za vzpostavitev telefonske zveze: naučiti se telefonirati; pokazati komu, kako se telefonira / telefoniral sem mu, pa se nihče ne oglasi telefoníran -a -o: telefonirano sporočilo ♦ ptt telefonirani telegram telegram, ki se naslovniku sporoči po telefonu ♪
- telefoníst -a m (ȋ) kdor se (poklicno) ukvarja z vzpostavljanjem zvez med telefonskimi vodi: podjetje zaposli telefonista; telefonist in vratar ♪
- telefonístka -e ž (ȋ) ženska, ki se (poklicno) ukvarja z vzpostavljanjem zvez med telefonskimi vodi: telefonistka je vzpostavila zvezo ♪
- telefonográm -a m (ȃ) ptt telegram, ki se naslovniku sporoči po telefonu; telefonirani telegram: sprejeti telefonogram ♪
- telefónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na telefon: telefonski kabel; telefonski priključek; telefonska centrala; telefonsko omrežje / telefonski aparat; telefonska govorilnica / telefonski pogovor; telefonska zveza / telefonski naročnik / telefonski imenik abecedni seznam telefonskih naročnikov z njihovimi telefonskimi številkami in naslovi / (telefonska) slušalka ♦ ptt (telefonski) dvojček vsak od dveh telefonskih naročniških aparatov, ki sta s posebno pripravo priključena na isti vod; cestni telefonski stebriček naprava ob cesti v obliki stebrička z vgrajenim telefonom za klic v sili; telefonska številka klicna številka telefónsko prisl.: telefonsko sporočiti ♪
- télefóto -a m, prvi pomen mn. tudi -fótosi (ẹ̑-ọ̑) ptt 1. fotografski posnetek na elektromagnetni način posredovane fotografije, besedila: oddati, sprejeti telefoto; v časopisih objavljen telefoto ∙ publ., kot označba avtorstva telefoto: Tanjug 2. naprava za tako posredovanje fotografije, besedila: vključiti telefoto; prenos s telefotom; novinarji so imeli na razpolago teleprinter in telefoto / oddajni, sprejemni telefoto 3. posredovanje fotografije, besedila na tak način: omogočiti novinarjem telefoto / naprava za telefoto; neskl. pril.: telefoto naprava ♪
- télefotografíja -e ž (ẹ̑-ȋ) fot. fotografija, ki nastane pri fotografiranju s teleobjektivom: telefotografija luninega površja ♦ ptt fotografski posnetek na elektromagnetni način posredovane fotografije, besedila; telefoto ♪
- teléga -e ž (ẹ̄) 1. v ruskem okolju kmečki voz na štirih kolesih, zlasti za prevažanje tovora: naložiti na telego / peljati v telegi / pripeljati telego krompirja 2. mn., nar. vzhodno jarem za par živali z vodoravno nameščeno letvijo pod vratom: zapreči vola v telege ♪
- telegráf -a m (ȃ) električna naprava za prenašanje dogovorjenih znakov na daljavo, brzojav: telegraf dela, ropota / sporočiti po telegrafu / brezžični telegraf ♦ elektr. Morsov telegraf in Morzejev telegraf pri katerem piše pisalnik, ki ga proži elektromagnet, na papirni trak dolge in kratke črte v ustreznih kombinacijah; navt. ladijski telegraf priprava za prenos povelj s poveljniškega mostu v strojnico // urad za sprejemanje in oddajanje telegramov: vložiti zahtevo pri telegrafu, v telegrafu / pošta, telegraf, telefon [ptt] ♪
- telegrafíja -e ž (ȋ) ptt prenašanje pisanih sporočil, risb, negibnih slik po telegrafskih napravah: uporaba elektromagnetnih valov v telegrafiji; prvi poskusi telegrafije / brezžična telegrafija; dupleks telegrafija ki omogoča istočasen prenos dveh sporočil v nasprotnih smereh; telegrafija z radijskimi valovi // dejavnost, ki se ukvarja s takim prenašanjem: sredstva za razvoj telegrafije ♪
- telegrafíst -a m (ȋ) kdor se (poklicno) ukvarja s sprejemanjem in oddajanjem sporočil po telegrafu: dela kot telegrafist / radijski telegrafist ♪
46.013 46.038 46.063 46.088 46.113 46.138 46.163 46.188 46.213 46.238