Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
An (4.601-4.625)
- óblanica -e ž (ọ̑) nav. mn., star. oblanec: pomesti oblanice ∙ nad vrati so visele oblanice nekdaj šop oblancev kot znamenje za gostilno ♪
- óblanje -a s (ọ̑) 1. glagolnik od oblati: oblanje desk; stroj za oblanje 2. oblanci: pomesti oblanje; kup oblanja ♪
- obléganec -nca m (ẹ̑) kdor je oblegan: oblegancem je začelo primanjkovati hrane ♪
- obléganje -a s (ẹ̄) glagolnik od oblegati: obleganje gradu / obleganje prodajalca ♪
- obletávanje -a s (ȃ) glagolnik od obletavati: obletavanje stolpa / žuželke med obletavanjem oprašijo cvete / obletavanje vplivnih oseb / vztrajno obletavanje dekleta / obletavanje listja ♪
- oblikovánec -nca m (á) teh. predmet, oblikovan z ulivanjem, kovanjem, stiskanjem: zidati z oblikovanci; betonski, plastični oblikovanci ♪
- oblikovánje -a s (ȃ) glagolnik od oblikovati: a) oblikovanje gline, pločevine; priprava za oblikovanje / oblikovanje lončenih posod b) oblikovanje obutve; oblikovanje prostora / grafično, modno oblikovanje; industrijsko oblikovanje / šola za oblikovanje c) oblikovanje javnega mnenja / oblikovanje cen č) oblikovanje glasov; še ni sposoben oblikovanja pojmov / oblikovanje prislovov iz pridevnikov / pravilnik o oblikovanju in delitvi dohodka d) oblikovanje humanistične osebnosti / vzgojno oblikovanje ♪
- oblikovánost -i ž (á) lastnost, značilnost oblikovanega: estetska oblikovanost izdelka / oblikovanost pokrajine / dovršena oblikovanost glasbenega dela / kulturna oblikovanost ljudi ♪
- oblívanje -a s (í) glagolnik od oblivati: oblivanje nog s toplo in mrzlo vodo ♪
- oblízanec -nca m (í) moški, ki se pretirano skrbno oblači in pretirano vljudno vede; polizanec: oblizanci so mi zoprni ♪
- oblízanost -i ž (í) nav. ekspr. lastnost, značilnost oblizanega: oblizanost kamna / njegova oblizanost jih je motila ♪
- obmetávanje -a s (ȃ) glagolnik od obmetavati: obmetavanje s kamenjem / obmetavanje z žaljivkami ♪
- obnášanje -a s (ȃ) glagolnik od obnašati se: lepo, spoštljivo, vljudno obnašanje; vsi se zgražajo nad njegovim obnašanjem; obnašanje tovarišev / v obnašanju do sodelavcev se je spremenil / opomnili so ga zaradi obnašanja pri kosilu / raziskovati obnašanje živali / obnašanje avtomobila na mokrem cestišču / proučevati obnašanje materiala pri visoki temperaturi ♪
- obnávljanje -a s (á) glagolnik od obnavljati: obnavljanje hiše / obnavljanje vinogradov / obnavljanje prijateljstva / obnavljanje ilirizma / obnavljanje učne snovi / obnavljanje poškodovanega tkiva ♪
- obojestránski -a -o prid. (á) nanašajoč se na obe strani: obojestranska obarvanost papirja / obojestranski napadi so se ponovili; obojestranska obveznost, pogodba / obojestranska privlačnost, sreča / obojestranska sirota otrok brez staršev ♦ med. obojestransko vnetje pljuč; num. obojestranski kov obojestránsko prisl.: obojestransko koristni pogovori ♦ grad. obojestransko vpeti nosilec ♪
- obolévanje -a s (ẹ́) glagolnik od obolevati: obolevanje otrok; obolevanje za davico, rakom ♪
- oboroževánje -a s (ȃ) glagolnik od oboroževati: omejiti oboroževanje; atomsko, jedrsko oboroževanje; tekma v oboroževanju ♪
- obotávljanje -a s (á) glagolnik od obotavljati se: zaradi obotavljanja so zamudili vlak; po krajšem obotavljanju je vstopil / brez obotavljanja narediti, odgovoriti / moti ga njegovo obotavljanje ♪
- oboževánec -nca m (á) ekspr. oboževan človek: srečala je svojega oboževanca / bil je atletski oboževanec vse šole ♪
- oboževánje -a s (ȃ) glagolnik od oboževati: oboževanje prijateljev; zdela se mu je vredna oboževanja / oboževanje narave ♪
- oboževánka -e ž (á) ekspr. oboževana ženska: hrepeneti po svoji oboževanki; oboževanka iz mladosti ♪
- obráčanje -a s (ā) glagolnik od obračati: obračanje avtomobila / vaditi vola v obračanju / obračanje glave in trupa; vrv za obračanje jadra; obračanje smučarja v levo / naviti igračo z obračanjem ključa / obračanje sena; gnojenje in obračanje zemlje / hitro obračanje sredstev ♪
- obračunávanje -a s (ȃ) glagolnik od obračunavati: obračunavanje pokojnin, porabe električne energije; obračunavanje po novih normativih; obračunavanje v gotovini / obračunavanje z odpadniki / medsebojno, osebno obračunavanje / fizično obračunavanje; med državama je prišlo do oboroženega obračunavanja vojne, spopada ♪
- obrána -e ž (ȃ) zastar. obramba: pripravljati se na obrano / biti komu v obrano ♪
- obraníti in obrániti -im dov. (ȋ á) 1. odvrniti napad: vojakom je uspelo obraniti most; obraniti mesto pred napadalci; obraniti grad s topovi; obraniti se sovražnika / le s težavo se je obranila nadlegovalca // zavarovati, zaščititi: obraniti otroka pred mrazom, star. mraza; obraniti se pred infekcijo 2. dokazati pravilnost ideje, mnenja: obraniti svoje stališče; te trditve ni mogel znanstveno obraniti ● hlev je zgorel, hišo pa so obranili rešili pred požarom; publ. obraniti naslov prvaka znova pridobiti naslov prvaka; publ. obraniti pridobitve
osvobodilnega boja ohraniti ◊ šol. obraniti disertacijo pred komisijo opraviti zagovor disertacije; šport. obraniti enajstmetrovko pri nogometu preprečiti kazenski strel na gol z razdalje enajst metrov ♪
4.476 4.501 4.526 4.551 4.576 4.601 4.626 4.651 4.676 4.701