Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
An (4.563-4.587) 
- občàn in občán -ána m (ȁ á; ȃ) 1. pripadnik določene občine: seznaniti občane z namenom samoprispevka; občani občine Grosuplje; skrbeti za povezavo med občinsko skupščino in občani; seznam občanov / izvoliti za častnega občana ♦ jur. občan do 1945 kdor ima v določeni občini domovinsko pravico 2. nosilec temeljnih pravic in dolžnosti v družbeni skupnosti: samoupravne pravice občanov; razvijanje demokratičnih odnosov med občani / občani Jugoslavije // knjiž. pripadnik človeške skupnosti: pesnik se ni izpovedal samo kot ustvarjalec, temveč tudi kot občan
/ občan sveta ♪
- občánka -e ž (ȃ) ženska oblika od občan: zahteva občank za ureditev otroškega varstva v občini / ženska kot proizvajalka in občanka ♪
- občánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na občane: občanske dolžnosti in pravice / občanska literatura ♪
- občánstvo -a s (ȃ) pripadnost določeni občini: ugotoviti občanstvo / diploma častnega občanstva ♪
- óbčeslovánski -a -o prid. (ọ̄-ȃ) knjiž. vseslovanski, splošnoslovanski: občeslovanski izraz; občeslovansko ime ♪
- občevánje -a s (ȃ) glagolnik od občevati: a) občevanje z znamenji / zaporniku so onemogočili občevanje s člani organizacije stike / vljudnost pri občevanju s strankami b) prenašanje bolezni z občevanjem / spolno občevanje ♪
- občudovánje -a s (ȃ) glagolnik od občudovati: značilno je njihovo občudovanje športnikov / pretirano občudovanje moderne glasbe / razstavljene freske so vzbujale občudovanje / gledati gore z občudovanjem ∙ ekspr. občudovanja vreden pogum zelo velik ♪
- občudovánka -e ž (á) ekspr. občudovana ženska: želel se je izkazati pred občudovanko; spomin na prvo občudovanko ♪
- občutévanje -a s (ẹ́) knjiž., redko čutenje: občutevanje bolečin ♪
- obdarovánec -nca m (á) kdor je obdarovan: navesti imena obdarovancev; darovalec in obdarovanec ♪
- obdarovánje -a s (ȃ) glagolnik od obdarovati: obdarovanje otrok ♪
- obdavčevánje -a s (ȃ) glagolnik od obdavčevati: razpravljati o obdavčevanju; kriteriji obdavčevanja ♪
- obdélanost -i ž (ẹ̑) značilnost obdelanega: obdelanost polja / stopnja obdelanosti predmeta ♪
- obdelovánec -nca m (á) teh. predmet, ki se obdeluje: stružiti, vpeti obdelovance ♪
- obdelovánje -a s (ȃ) glagolnik od obdelovati: moderen način obdelovanja zemlje / obdelovanje kamnitega bloka; ukvarjati se z obdelovanjem diamantov / obdelovanje podatkov ♦ agr. konturno obdelovanje pri katerem potekajo razori počez po pobočju in zavirajo odplakovanje; plitvo obdelovanje pri katerem je obdelana plast nizka ♪
- obdržánje -a s (ȃ) glagolnik od obdržati: problem zasedbe in obdržanja otoka / obdržanje smeri pri hitri vožnji ♪
- obelodániti -im dov. (á ȃ) zastar. izdati, objaviti: obelodaniti knjigo / obelodaniti pesmi v reviji / obelodaniti podatke ♪
- óberlájtnant -a [bǝr] m (ọ́-á) v avstrijskem in nemškem okolju poročnik, kapetan: javiti se oberlajtnantu ♪
- obéšanje -a s (ẹ́) glagolnik od obešati: obešanje perila, zaves; kavelj za obešanje / streljanje in obešanje / nevarnost pri obešanju otrok na motorna vozila / obešanje po gostilnah ♦ jur., v nekaterih deželah obsoditi na smrtno kazen z obešanjem ♪
- obéšanka -e ž (ẹ́) ključavnica z ukrivljenim paličastim delom, s katerim se ta pri zaklepanju namesti na kaj: kupiti obešanko; zakleniti skrinjo z obešanko ♪
- obétanje -a s (ẹ̄) glagolnik od obetati: prenehati z obetanjem; obetanje plačila ♪
- obhájanec -nca m (ȃ) rel. kdor je obhajan: dolga vrsta obhajancev ♪
- obhájanje -a s (ȃ) glagolnik od obhajati: obhajanje predpisov, zakonov / zoprno mu je bilo vsako obhajanje praznikov / obhajanje vernikov ♪
- obíjanje -a s (í) glagolnik od obijati: obijanje sten ♪
- obíranje -a s (ȋ) glagolnik od obirati: obiranje češenj, sadja; obiranje hmelja, tobaka / obiranje orumenelih trsnih listov / obiranje uši / obiranje sosedov / zaradi tvojega obiranja bomo še zamudili / brez obiranja je to storil ♪
4.438 4.463 4.488 4.513 4.538 4.563 4.588 4.613 4.638 4.663 
