Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (4.538-4.562)



  1.      nótranjepártijski  tudi notránjepártijski -a -o prid. (ọ́-á; -á) nanašajoč se na notranje zadeve partije: premagovati notranjepartijske krize / notranjepartijsko delo
  2.      nótranjepolítičen  tudi notránjepolítičen -čna -o prid. (ọ́-í; -í) nanašajoč se na notranjo politiko: notranjepolitična kriza v Franciji; razvoj notranjepolitične situacije / notranjepolitični komentar; notranjepolitična rubrika v časopisu
  3.      nótranji  tudi notránji -a -e prid. (ọ́; ) 1. ki je znotraj kake celote: notranji del sadeža; notranje plasti; usedlina na notranji strani soda / notranji premer cevi; notranji žep suknjiča / notranja oprema; notranje dvorišče / notranji dražljaji / Notranje Gorice 2. ki je bližje sredinski ravnini telesa: notranja stran lakta, stegna / notranja stran roke 3. ki je, poteka znotraj mej države, ozemlja: notranji poštni promet; notranji transport; zaradi slabega vremena ni na notranjih progah vzletelo nobeno letalo / notranja kolonizacija / izdelovati za notranje tržišče // nanašajoč se na določeno organizirano skupnost: notranji položaj v državi; reševati notranje probleme; notranja razdelitev dela; notranja družbena nasprotja / notranja disciplina; notranja obvestila / notranji nasprotniki / notranja politika; tajništvo za notranje zadeve; publ. vmešavanje v notranje zadeve države / v nekaterih državah minister za notranje zadeve // ki sodeluje v kaki skupnosti v rednem razmerju: notranji in zunanji sodelavci inštituta / notranja učenka učenka, ki stanuje v internatu svoje šole 4. nanašajoč se na človekovo duševnost: doživljati notranje boje; notranji nemir; notranja izčrpanost, napetost; notranja rast glavnega junaka; notranje ravnovesje / njegovo notranje življenje / knjiž. očitajoč notranji glas; notranji svet otroka; človek brez notranjega žara; publ. notranja dimenzija človeka / notranja svoboda 5. ki je v zvezi z organi v prsni in trebušni votlini: opraviti notranji pregled / notranje bolezni 6. ki je v čem kot neločljiv, opredeljujoč del: notranji pomen pesmi; spoznati notranje lastnosti knjižnega jezika; notranja protislovja kapitalizma ◊ anat. notranji organi organi v prsni in trebušni votlini; žleza z notranjim izločanjem žleza, ki izloča neposredno v kri ali mezgo; notranje uho del ušesa s slušnimi in ravnotežnimi čutnicami; biol. notranji zajedavec zajedavec, ki živi v notranjosti gostitelja; notranje dihanje razgrajevanje glukoze v celici s prostim kisikom, pri čemer se sprošča energija; notranje izločanje izločanje neposredno v kri ali mezgo; ekon. notranja konkurenca konkurenti iz domače države, iz določenega ožjega območja; notranje rezerve neizkoriščene organizacijske, tehnične, ekonomske možnosti za zmananje stroškov, povečanje prihodkov; fiz. notranja energija energija, ki jo ima telo zaradi svojega termodinamičnega stanja in ki se ne da v celoti spremeniti v delo; geom. notranji kot kot, ki ga v notranjosti geometrijskega lika oklepata dve sosednji stranici ali dve sosednji stranski ploskvi; jur. notranje morske vode del obalnega morja v pristaniščih, ozkih zalivih ter med obalo in sklenjenimi bližnjimi otočji; notranje morje zelo velik morski zaliv, ki je pod oblastjo države, kateri pripada obala; lingv. notranji predmet predmet, ki označuje z dejanjem nastajajočo stvar; lit. notranji monolog pripovedna tehnika, ki podaja misli in čustva osebe tako, kakor da jih ta govori; notranja rima rima, pri kateri se ujema zaključni del verza z besedo sredi verza; med. notranja krvavitev krvavitev notranjih organov; zdravilo za notranjo uporabo zdravilo, ki se zaužije; strojn. motor z notranjim zgorevanjem motor na toplotno energijo, ki nastaja v njem z zgorevanjem nótranje tudi notránje prisl.: svoboda jih je notranje dvigala in oblikovala; notranje miren človek; notranje razgibana akcija drame; notranje zakonit proces; sam.: harmonija notranjega in zunanjega
  4.      nótranjica  tudi notránjica -e ž (ọ́; ) anat., rabi se samostojno ali kot prilastek žleza z notranjim izločanjem: žleze notranjice slabo delujejo ● star. notranjica ga lomi božjast
  5.      nótranjik  tudi notránjik -a m (ọ́; ) obrt. del podplata iz tršega materiala, na katerega se pritrdi zgornji del čevlja: usnje za notranjike
  6.      nótranjost  in notránjost -i ž (ọ́; ) 1. prostor, ki je znotraj česa: odšel je v notranjost hiše; temperatura v notranjosti rudnika // notranji, osrednji del česa: trhla notranjost stebra; sile v notranjosti zemlje / poznavanje notranjosti stvari bistva 2. ozemlje, oddaljeno od morske obale, (državne) meje: odpotovati v notranjost; padavine bodo predvsem v notranjosti države 3. čustveno-moralna stran človeka: njegova notranjost se temu upira; nemir v globini njegove notranjosti; on je bogat v svoji notranjosti
  7.      nótranjski  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na Notranjce ali Notranjsko: notranjske vasi; star. mahniti jo na notranjsko stran na Notranjsko / notranjsko narečje
  8.      nótranjščina  -e ž (ọ́) notranjsko narečje: govoriti v notranjščini
  9.      notránjščina  in nótranjščina -e ž (; ọ́) 1. prostor, ki je znotraj česa: notranjščina cerkve; notranjščina ladje / notranjščina aparata 2. ozemlje, oddaljeno od morske obale, (državne) meje; notranjost: kraji v notranjščini dežele 3. čustveno-moralna stran človeka; notranjost: boji v njegovi notranjščini
  10.      nôvčanica  tudi novčaníca -e ž (; í) zastar. bankovec: novčanica za tisoč frankov; sveženj novčanic
  11.      novofundlándec  -dca m () vet. velik, močen delovni ali hišni pes z dolgo črno dlako: novofundlandec je rešil utapljajočega se otroka
  12.      novofundlándski  -a -o prid. () nanašajoč se na Novo Fundlandijo: novofundlandski ribiči ♦ vet. pes novofundlandske pasme novofundlandec
  13.      nôvoimenován  in nôvo imenován -a -o prid. (ō-á) knjiž. nedavno imenovan, nov: novoimenovani člani komisije; novoimenovani načelnik
  14.      nôvokántovec  -vca m (ō-) filoz. pristaš novokantovstva: polemika med novokantovci in marksisti
  15.      nôvokántovstvo  -a s (ō-) filoz. filozofska smer v drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja, ki obnavlja in razvija Kantovo filozofijo: vpliv novokantovstva na pedagogiko
  16.      nôvoromántičen  -čna -o prid. (ō-á) lit. neoromantičen: novoromantična umetnost / novoromantične prvine v Cankarjevih delih
  17.      nôvoromántik  -a m (ō-á) lit. neoromantik: Murn je izrazit novoromantik
  18.      nôvoromántika  -e ž (ō-á) lit. neoromantika: pesem je nastala pod vplivom novoromantike
  19.      nôvoustanovljèn  in nôvo ustanovljèn -êna -o prid. (ō- ō-é) knjiž. nedavno ustanovljen, nov: novoustanovljena gimnazija; novoustanovljeno društvo
  20.      novozelándski  -a -o prid. () nanašajoč se na Novo Zelandijo: novozelandska obala ♦ tekst. novozelandski lan kulturna rastlina, katere listna vlakna se uporabljajo za vrvarske izdelke; vrtn. novozelandska špinača špinača s plazečimi se stebelci in manjšimi srčastimi listi
  21.      numeríranje  -a s () glagolnik od numerirati: numeriranje drevja, hiš
  22.      obárjanje 1 -a s (á) glagolnik od obarjati1: čiščenje in obarjanje zelenjave
  23.      obárjanje 2 -a s (á) glagolnik od obarjati2: obarjanje sulfidov iz raztopin; obarjanje in filtriranje
  24.      obárvanje  -a s () glagolnik od obarvati: obarvanje lesa, tkanine / miljejsko obarvanje oseb
  25.      obárvanost  -i ž () lastnost, značilnost obarvanega: enakomerna obarvanost kože; obarvanost kril pri metuljih / čustvena obarvanost balade; narečna obarvanost jezika; zvočna obarvanost

   4.413 4.438 4.463 4.488 4.513 4.538 4.563 4.588 4.613 4.638  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA