Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (4.488-4.512)



  1.      neznánje  -a s () kar je nasprotno, drugačno od znanja: zavedati se svojega neznanja; popolno neznanje učencev; nepoučenost in neznanje / neznanje tujih jezikov / napako je naredil iz neznanja, ne iz malomarnosti
  2.      neznánka  -e ž (ā) 1. neznana ženska: pred domačimi vrati jo je čakala neznanka 2. ekspr. kar je neznano, nejasno: na tem področju ni nobenih neznank več; v novem poklicu je naletel na precej neznank / vzponi na gore mu niso neznanka / ta človek mi je neznanka 3. mat. količina, katere vrednost je treba izračunati: odpraviti neznanko; neznanka v drugi potenci; enačba z dvema neznankama; pren., ekspr. upal je, da bodo rešili tudi to neznanko v enačbi njegovega življenja
  3.      neznano...  prvi del zloženk, kakor neznanokaj, neznanokakšen, neznanokam, neznanokje ipd., gl. neznan
  4.      neznánost  -i ž (á) 1. lastnost, značilnost neznanega: neznanost prihodnosti, skrivnosti 2. knjiž. kar je neznano: pogled, pot v neznanost / z vseh strani ga je obdajala neznanost neznano okolje, neznani kraji
  5.      neznánski  -a -o prid. () 1. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: to je resnično neznanski napor; gledal ga je z neznanskim prezirom; neznanski trušč; knjigo je bral z neznanskim užitkom; z neznansko naglico je stekel po stopnicah / mučila jo je neznanska radovednost; neznansko hrepenenje, sovraštvo, trpljenje 2. star. nenavaden, čuden: pogled na skalnato gmoto mu je vzbujal neznanski občutek; v temi je bil ta kraj precej neznanski / nerad je bil ponoči sam s tem neznanskim človekom // zelo grd, neprikupen: težko je bilo gledati njegov neznanski obraz; obleka neznanske barve / začel je peti s svojim neznanskim glasom 3. star. ki prinaša veliko trpljenje, hude težave; grozen: zadela ga je neznanska bolezen / roka je postala po kačjem piku zatekla in neznanska neznánsko 1. prislov od neznanski: neznansko se ga boji; neznansko me boli glava; neznansko rad jo ima; neznansko lep človek; neznansko srečna je // ekspr., z rodilnikom izraža visoko stopnjo, veliko mero česa: neznansko dela ima; ta igra mu je povzročala neznansko zabave 2. star., v povedni rabi težko, mučno: neznansko ga je poslušati / neznansko mu je bilo pri duši
  6.      neznánskost  -i ž () knjiž., ekspr. lastnost, značilnost neznanskega: neznanskosti svojega hrepenenja ni mogel skriti / neznanskost dogajanja, odločitve / hrup je rasel v neznanskost neskončnostknjiž., ekspr. to, da se je poročila z morilcem svojega moža, se jim je zdelo neznanskost nerazumljivo dejstvo
  7.      nèznánstven  -a -o prid. (-) ki ni znanstven: neznanstvena metoda, trditev, ugotovitev / neznanstvena raven predavanja jih je razočarala nèznánstveno prisl.: neznanstveno razpravljati o čem
  8.      nèznánstvenost  -i ž (-) lastnost, značilnost neznanstvenega: dokazovati neznanstvenost trditve / neznanstvenost mišljenja / tak način dela vodi k neznanstvenosti
  9.      nèzóbčan  -a -o prid. (-ọ̄) filat. ki ni zobčan: zobčane in nezobčane znamke
  10.      nezoblikovan  gl. neizoblikovan
  11.      nèzorán  -a -o prid. (-á) ki ni zoran: nezorana njiva; pred njim se je širilo zapuščeno, nezorano polje
  12.      nezravnan  ipd. gl. neizravnan ipd.
  13.      nèženíran  -a -o prid. (-) pog. ki ni v zadregi, se ne sramuje: čeprav so se šele prvič videli, so bili med seboj čisto neženirani / napisal mu je neženirano pismo nèženírano prisl.: neženirano si ga je ogledovala od nog do glave; neženirano ga je prosil za uslugo
  14.      nèžgán  -a -o prid. (-á) ki ni žgan: nežgana glina, ilovica; kup nežgane opeke / rajši kupuje nežgano kavo / žgane in nežgane pijače
  15.      nèžigósan  -a -o prid. (-ọ̑) ki ni žigosan: kolek še ni žigosan / zbiral je nežigosane znamke
  16.      niánsa  -e ž () 1. vsaka od različnih barv iste barvne osnove; odtenek: na sliki je opaznih sedem nians modre barve; rumena barva v tej niansi mi ni všeč / med rdečo in rumeno barvo je dosti nians / barvna niansa / ekspr. letos so moderne svetle nianse svetle barve 2. redko vsak od različnih čutno zaznavnih pojavov iste vrste; odtenek: svetlobna niansa; ta ton, vonj ima dosti nians / med lepim in grdim je veliko nians 3. navadno s prilastkom zelo majhna sestavina kakega čutno zaznavnega pojava, ki izraža, nakazuje kako čustvo, razpoloženje; odtenek: v njegovem glasu je zaznal nianso strahu, upornosti / dati besedi posebno nianso pomenski prizvok 4. vsaka od nebistvenih različnih oblik kakega pojava; odtenek: beseda je dobila novo pomensko nianso / politične nianse v stranki // zelo majhna sestavina, značilnost česa: pozna marsikatero nianso človeške duševnosti; prevodu ni uspelo ohraniti vseh nians originala 5. redko vrsta, sorta: prišli so ljudje različnih nazorskih nians; klerikalizem blažje nianse 6. nav. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi za nianso izraža zelo majhno stopnjo: ta barva je za nianso pretemna; danes je za nianso bolje
  17.      niansíranje  -a s () glagolnik od niansirati: barvno niansiranje / psihološko niansiranje / pisatelj se izogiba niansiranju in natančnemu opisovanju
  18.      niansíranost  -i ž () lastnost, značilnost niansiranega: barvna niansiranost / metaforika daje pesmi izredno plastičnost in niansiranost; niansiranost jezika
  19.      niansírati  -am dov. in nedov. () 1. narediti, da se pojavlja, nastopa kaj v (barvnih) odtenkih: nanašal je barve, ne da bi jih niansiral / modno niansirati barvo las 2. narediti, da se predmeti, pojavi iste vrste v določenih podrobnostih, značilnostih razlikujejo: niansirati like v romanu, opise pokrajin; jezikovno niansirati; različne razmere življenje in mišljenje zelo niansirajo // knjiž. natančno, podrobno povedati, izraziti: niansirati misel / vsebino pripovedi bi bilo potrebno bolj niansirati niansírati se in niansírati nedov., knjiž. dobivati (barvne) odtenke: listje se, preden odpade, niansira niansirajóč -a -e: niansirajoče podrobnosti niansíran -a -o: imeti zelo niansiran izraz, jezik; pomensko, psihološko niansiran
  20.      ničejánec  tudi nietzschejánec -nca [niče-] m () filoz. pristaš ničejanstva
  21.      ničejánski  tudi nietzschejánski -a -o [niče-] prid. () nanašajoč se na ničejance ali ničejanstvo: ničejanski nazori; ničejanska morala / ničejanski nadčlovek
  22.      ničejánstvo  tudi nietzschejánstvo -a [niče-] s () filoz. Nietzschejeva filozofija ali na njenih osnovnih načelih temelječa filozofska smer: nasprotnik, pristaš ničejanstva
  23.      nietzschejanstvo  ipd. gl. ničejanstvo ipd.
  24.      níhanje  -a s () glagolnik od nihati: ovirati nihanje; nihanje nihala, telesa; hitrost nihanja / slišati je bilo le nihanje ure tiktakanje / preprečevati nihanja v proizvodnji; nihanje cen, temperature; ekonomska nihanja na svetovnem trgu / nihanje med pesimizmom in optimizmom ♦ fiz. dušeno nihanje pri katerem se amplitude manjšajo; elektromagnetno nihanje periodično spreminjanje električnega toka in napetosti v električnem nihajnem krogu; harmonično ali sinusno nihanje gibanje projekcije enakomerno krožeče točke na premer kroga
  25.      níkljanje  -a s () glagolnik od nikljati: nikljanje kirurških instrumentov / galvansko nikljanje

   4.363 4.388 4.413 4.438 4.463 4.488 4.513 4.538 4.563 4.588  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA