Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (44.563-44.587)


  1.      stražárka  -e ž (á) ženska oblika od stražar: pred vhodom ga je ustavila stražarka / stražarka ognja v templju čuvarka ◊ čeb. (čebela) stražarka čebela, ki čuva, straži vhod v panj ♪
  2.      stražárnica  -e ž (ȃ) posebna stavba ali prostor za nastanitev straže, stražarjev: iz stražarnice je prišel komandir straže; stražarji so se po napadu vrnili v stražarnico ∙ knjiž. prispeli so do obmejne stražarnice do karavle ♪
  3.      stražárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na stražarje ali stražo: poznati stražarsko geslo / stražarska zapornica; stražarsko mesto / stražarska služba ♪
  4.      strážen  -žna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na stražarje ali stražo: obzidje s stražnimi stolpi; stražna ladja; stražno mesto stražarsko / stražni ognji so naznanjali, da se bliža sovražnik ◊ zool. stražna vetrnica vetrnica, ki živi v sožitju z rakom samotarcem, Adamsia palliata ♪
  5.      strážmójster  -tra m (ȃ-ọ́) v stari Avstriji podoficirski čin ali nosilec tega čina: bil je povišan v stražmojstra; feldvebel in stražmojster // tak čin ali nosilec tega čina v organu za javno in državno varnost: ni bil stražmojster, ampak navaden stražnik / orožniški, policijski stražmojster ♪
  6.      strážnica  -e ž (ȃ) 1. stražarnica: vstopili so v zapuščeno stražnico / knjiž. onkraj polja se vidijo obmejne stražnice karavle 2. v nekaterih državah postaja organa za javno in državno varnost: stražnik je razgrajača odvedel na stražnico / policijska stražnica ♪
  7.      strážnik  -a m (ȃ) 1. v nekaterih državah uniformirani pripadnik organa za javno in državno varnost: stražnik je aretiral vlomilca; poklicati stražnika / mestni, obmejni, policijski stražnik; prometni stražnik 2. star. stražar: upijanil je stražnike in pobegnil / ob straneh sta stala častna stražnika; telesni stražnik / bil je hraber, zvest stražnik domovine čuvar ♪
  8.      strážniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na stražnike: stražniški častnik / stražniška služba ♪
  9.      strčáti  -ím nedov. (á í) star. štrleti: lasje mu strčijo na vse strani; zobje so ji strčali naprej / visoke hiše strčijo v zrak strčèč -éča -e: strčeči brki, lasje; rastlina s strčečimi listi ♪
  10.      stŕd  -í ž (ȓ) nar. sladka snov, ki jo delajo čebele iz nektarja ali mane; med: jesti strd; namazati strd na kruh / ajdova strd // nektar, mana: čebele nabirajo strd ♪
  11.      stŕdek  -dka m (ȓ) strjeni del tekoče snovi: odstraniti strdke barve, laka; strdek smrklja v nosu ♦ med. krvni strdek poltrdna masa iz strjene krvi ♪
  12.      strdén  -a -o prid. (ẹ̑) star. meden1: strdene kapljice / strdeno pecivo; strdeno žganje medica / strdene besede ♪
  13.      strdíti  -ím, in strdíti in stŕditi -im dov., stŕdil (ȋ í; ȋ ŕ) narediti, da postane kaj trdo, trše: strditi glino z žganjem v peči / mraz strdi vodo v led ∙ ekspr. hudo trpljenje ga je strdilo utrdilo; naredilo trdega, brezčutnega strdíti se, in strdíti se in stŕditi se preiti iz tekočega stanja v trdno: beton se je že strdil; med se sčasoma strdi; ta snov se na zraku hitro strdi / kri se strdi / izcedek iz rane se strdi v krasto stŕjen -a -o tudi strjèn -êna -o: strjena kri; strjena plast na površini tekočine ♪
  14.      stréči  stréžem nedov., strézi strézite in strezíte; strégel strégla (ẹ́) 1. prinašati hrano, pijačo navadno gostu: streči povabljencem; streči s pijačo, prigrizkom; gostje si sami strežejo / strežejo le do devetih; kosilo strežejo v jedilnici delijo; v gostilni strežejo kmečke jedi imajo, pripravljajo / v tej restavraciji streže že več let dela kot natakar / to omako, solato strežemo k perutnini // s tožilnikom delati, povzročati, da je kdo zadovoljen: prijazno so jih stregli; moža lepo streže 2. dajati, izročati komu zahtevano, zaželeno blago: na tem oddelku strežeta dve prodajalki / kot vljudnostna fraza vam že strežejo 3. opravljati dela za zadovoljevanje telesnih potreb a) zlasti bolnega, onemoglega: streči bolniku; stregla ga je v bolezni, med boleznijo; streči ostarelim ljudem b) v nekaterih deželah pripadnika višjega družbenega sloja: lordu streže že več let; zdaj mu streže nov služabnik // občasno pomagati pri gospodinjskih delih: stregla je pri bogati družini v mestu; ker ni dobila drugega dela, je hodila streč po hišah 4. opravljati dela, ki drugemu omogočajo hitrejše, nemoteno delo: stregla sta mu dva pomočnika; zidarjem so stregli domači / streči pri obredih / en delavec streže več strojem 5. delati za potešitev, zadovoljitev potreb, želja koga: vsem je morala streči; preveč jim streže; pog. pusti se streči / ekspr.: streči pri živini; rožam ne streže, zato ji ne uspevajo / ekspr. streči svoji radovednosti 6. star. prestrezati: streči deževnico / streči (si) roso v dlani 7. star. čakati, prežati: pri vratih je ves večer stregel nanjo / lovci strežejo na divjad 8. star. prestrezati, loviti: streči šume / pazljivo je stregla na besede / stregel je njunemu pogovoru prisluškoval 9. ekspr., v zvezi s po prizadevati si komu odvzeti, kar nakazuje določilo: stregli so mu po prestolu / streči komu po časti, po življenju ● publ. knjiga streže okusu, zahtevam bralca je po okusu, zahtevah bralca; ekspr. sreča mu streže ima srečo; ekspr. vreme nam letos res streže je lepo, ugodno; ekspr. ve, kako se taki reči streže zna pravilno, ustrezno ravnati; pog. streže jim spredaj in zadaj zelo ♪
  15.      stréha  -e ž (ẹ́) 1. del, ki pokriva in ščiti stavbo pred padavinami: streha se podira, pušča; popraviti, na novo prekriti streho; vihar je razkril streho; opečnata, pločevinasta, slamnata streha; poševna, ravna, strma streha; streha, krita s salonitnimi ploščami, skodlami; sleme strehe; okno v strehi / kupolasta, piramidasta, stožčasta streha / hiša je že pod streho ima že narejeno streho / sobo ima pod streho na podstrešju ♦ arhit. dvokapna z dvema nagnjenima ploskvama za odtok vode, enokapna streha z eno nagnjeno ploskvijo za odtok vode; grad. mansardna streha katere ploskev je zlomljena v topem kotu navzdol // kar ščiti pred padavinami sploh: poiskati si streho; stopiti pod streho; za streho jim je bila smreka 2. kar kaj pokriva in ščiti pred padavinami, soncem: narediti streho nad balkonom; platnena streha; čoln s streho // zgornji del vozila: dati prtljažnik na streho avtomobila; streha vagona / avtomobil s premično streho 3. ekspr. stanovanje, dom: ostati brez strehe; iskati si streho nad glavo / rad bi se vrnil pod domačo, rodno streho domov; živijo pod skupno streho skupaj ● ekspr. posaditi, spustiti komu (rdečega) petelina na streho zažgati komu hišo; ekspr. o tem čivkajo že vrabci na strehah to je že zdavnaj splošno znano; začel je zidati hišo pri strehi lotil se je stvari z neprave strani; ekspr. komaj odpre usta, že je ogenj v strehi nastane prepir, spor; pod streho ekspr. ves pridelek je pod streho spravljen s polj in uskladiščen; žarg. študija bo kmalu pod streho končana; pog., ekspr. ta ga ima pod streho je vinjen; ekspr. otroke je že spravil pod streho preskrbel jim je stanovanje, zaposlitev; vzeti koga pod streho dati mu prenočišče, hrano; star. bil je rojen pod nizko, slamnato streho izhaja iz revne družine; ekspr. streha sveta Mont Everest; preg. boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi koristneje je imeti malo, a zares, kakor pa veliko pričakovati, a ne dobiti ♪
  16.      stréhica  -e ž (ẹ́) manjšalnica od streha: narediti strehico nad balkonom; otroški voziček s strehico ♪
  17.      strél  -a m (ẹ̑) 1. sprožitev strelnega orožja, ki jo spremlja močen pok: strel ga je prestrašil; dati znak s strelom; zaustavili so jih s streli; strel iz bližine; strel iz puške, topa; strel s šibrami / stopil je proti njemu s puško na strel držeč (nabito) puško, usmerjeno naravnost predse / strel odjekne, poči / odšli so brez strela ne da bi ustrelili, streljali; oddati nekaj strelov nekajkrat ustreliti / častni strel 2. izstrelitev krogle, naboja: strel v hrbet, nogo; strel mimo / opozorilni, svarilni strel / težko je hodil zaradi strela v ramo zadetka // izstreljena krogla, naboj: strel ga je oplazil, zadel, zgrešil; padali so pod streli bili ubiti / do sem strel ne seže domet krogle, naboja / nizki ki zadene cilj v spodnjem, visoki strel ki zadene cilj v zgornjem delu; oplazni strel 3. šport. močen sunek, udarec žoge proti vratom: neubranljiv strel; igra je bila polna dobrih strelov / prosti strel strel z žogo v korist nasprotnika zaradi kršenja pravil igre; strel iz kota ● ekspr. to je pa strel v prazno zgrešena, ponesrečena, neuspela stvar; ekspr. s strelom so ga poslali na oni svet ustrelili so ga ◊ lov. žival mu je prišla na strel v ugoden položaj za streljanje nanjo; lov., voj. milostni strel s katerim se skrajša trpljenje umirajočemu; šport. startni strel kot znak za začetek plavanja, teka (na tekmovanju) ♪
  18.      stréla  -e ž (ẹ́) 1. močna trenutna svetloba v obliki cikcaka, ki nastane pri razelektrenju ozračja, ali njen učinek: strela ga je oplazila; strela je povzročila veliko škodo; strele švigajo iz oblakov; strela je udarila v drevo; hiter je kot strela; obstal je kakor od strele zadet; novica je prišla kot strela z jasnega popolnoma nepričakovano; jezen je kot strela zelo; pren. iz oči ji švigajo strele 2. ekspr. zloben, hudoben človek: ta strela je vsega zmožen / kot psovka strela, bodi že tiho 3. ekspr., v medmetni rabi izraža a) jezo, nejevoljo nad kom: strela naj ga udari; da bi ga strela; grom in strela b) začudenje, presenečenje: gromska strela, kaj pa ti tukaj; strela jasna, saj to si ti c) podkrepitev trditve: tristo strel, da imaš prav ● ekspr. strele udarjajo v visoke vrhove pomembni ljudje so najbolj izpostavljeni kritiki; star. izstreliti strelo puščico, strelico ◊ min. kamena strela brezbarven, prozoren poldrag kamen; vet. kopitna strela hrustančasti spodnji del kopita ♪
  19.      strélba  -e ž (ẹ̑) star. 1. streljanje: strelba je prenehala 2. strelno orožje: pograbil je nabito strelbo ♪
  20.      strélec  -lca m (ẹ̑) 1. kdor strelja: strelci se urijo; v boj so poslali izurjene, zanesljive strelce ∙ dela kot strelec v rudniku kot razstreljevalec, miner 2. šport. igralec pri nekaterih igrah z žogo, ki (dobro) strelja na gol: ekipa nima dobrih strelcev / strelec gola ◊ astr. Strelec deveto ozvezdje živalskega kroga; lov. lov v strelcih skupni lov, zlasti na malo divjad, pri katerem se strelci in gonjači pomikajo naprej v ravni črti; voj. iti v strelcih premikati se drug ob drugem korakoma ali v teku z ročnim orožjem, pripravljenim za streljanje; kot povelje v strelce; zool. strelec tropska riba s prečnimi progami na hrbtu, ki občasno lovi žuželke z brizganjem vodnih kapljic, Toxotes jaculatrix ♪
  21.      strélen  -lna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na streljanje: dobre strelne razmere / kopati strelne jarke strelske jarke; strelna lina odprtina v obrambnem zidu, steni, skozi katero se strelja; priti v strelno razdaljo; strelno orožje / obvezati strelne rane ∙ star. strelni prah smodnik ♦ lov. strelni znak značilni gib, reakcija zadete živali glede na mesto zadetka; voj. strelna moč orožja število nabojev, ki jih lahko izstreli določeno orožje v časovni enoti ♪
  22.      strélica  in strelíca -e ž (ẹ̑; í) tanka, lahka palica z navadno v obliki strešice okrepljeno konico na eni strani za streljanje z lokom; puščica: izstreliti strelico; zastrupljena strelica; švist strelic; švigniti kot strelica ∙ ekspr. te strelice letijo nanj ostri, zbadljivi očitki; ekspr. iz oči ji švigajo strelice ostri pogledi ♪
  23.      strelícija  -e ž (í) vrtn. okrasna rastlina z velikimi cveti, ki imajo suličaste oranžne in modre liste: podariti strelicijo ♪
  24.      strelína  -e ž (í) med. rana, ki jo naredi krogla, izstrelek ♪
  25.      strelíšče  -a s (í) kraj, prostor za streljanje: vaditi na strelišču / športno strelišče / talce so odpeljali na strelišče ♪

   44.438 44.463 44.488 44.513 44.538 44.563 44.588 44.613 44.638 44.663  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA