Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (44.438-44.462)


  1.      stolétje  -a s (ẹ̑) doba, ki traja sto let: to se zgodi samo nekajkrat v stoletju; pred štirimi stoletji; minila je že četrtina stoletja / osemnajsto [18.] stoletje od 1700 do 1800 / roman se dogaja v 19. stoletju / v stoletjih je barva fresk potemnela v dolgem obdobju; ekspr. na, ob prelomu stoletja na koncu enega ali na začetku drugega stoletja ● atomsko stoletje 20. stoletje; ekspr. nisem ga videl že celo stoletje zelo dolgo; ekspr. rop stoletja zelo velik ♪
  2.      stólétnik  -a m (ọ̑-ẹ̑) sto let star moški: z zanimanjem so poslušali pripovedovanje stoletnika ♪
  3.      stólica  -e ž (ọ̑) 1. učno-znanstvena enota oddelka univerze: ustanoviti stolico za slovenski knjižni jezik; stolica za mladinsko psihologijo // učiteljsko mesto na taki enoti: prevzeti stolico na univerzi; zasesti stolico za novejšo zgodovino 2. star. glavno mesto: majhen kraj se je razvil v stolico velike države; zgodovina slovenske stolice 3. med. iztrebljanje: bolnik ima neredno stolico / imeti trdo stolico trdo blato ● iz Rima so prenesli papeško stolico v Francijo papeški sedež; bil je njegov naslednik na škofovski stolici škofovskem položaju ◊ rel. sveta stolica papež, rimske kongregacije, sodišča in uradi skupaj ♪
  4.      stólnica 1 -e ž (ọ̑) cerkev pri sedežu škofije: maševati v stolnici; pročelje stolnice / ljubljanska stolnica ● star. dalj časa je živel v stolnici v glavnem mestu ♪
  5.      stólničen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na stolnico, cerkev: stolnični zvonik / stolnični organist ♪
  6.      stólniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na stolnico, cerkev: stolniški zvonik / stolniška šola ♪
  7.      stolováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. knjiž., s prislovnim določilom imeti stalni vladarski sedež: v tem mestu so stolovali ruski carji // imeti delovno mesto: guverner je stoloval v mestu ob meji / ravnatelj stoluje v neprimernih prostorih 2. knjiž. imeti oblast, vladati: Habsburžani so stolovali dolgo časa / žena je stolovala in ukazovala kakor doma 3. ekspr. biti, nahajati se: na podstavku stoluje lepo izklesan kip / v tem fotelju je včasih stoloval stari oče sedel; v starih časih je tu stoloval znan umetnik živel, prebival; razvaline stolujejo nad reko se dvigajo ● knjiž., ekspr. stoloval je na čelu mize ponosno, oblastno sedel ♪
  8.      stòlp  stôlpa m (ȍ ó) visoka stavba z majhno tlorisno površino, stoječa samostojno ali kot sestavni del drugih stavb: stolp stoji na vrhu hriba; zgraditi stolp; okrogel, stopničast, trapezast stolp; stolpi na srednjeveških trdnjavah; grad s stolpi / cerkveni stolp; obrambni, stražni stolp; ustavili so se pri razglednem stolpu / Aljažev stolp na Triglavu; Eifflov stolp // s prilastkom tej stavbi podobna naprava: antenski stolp; kontrolni stolp na letališču; burja je podrla novi televizijski stolp; vrtalni stolpi za črpanje nafte ● babilonski stolp po bibliji ki naj bi segal do neba; knjiž. živi v slonokoščenem stolpu zelo odmaknjeno od stvarnega, konkretnega življenja; stolp dima steber ◊ alp. stolp velika pokončna, samostojno stoječa skala; strojn. hladilni stolp v katerem pada segreta voda kot dež in se tako ohlaja; šport. skakalni stolp naprava za skakanje v vodo; teh. komandni stolp iz katerega se vodi in nadzoruje promet na železniški postaji, letališču ♪
  9.      stôlpec  -pca m (ō) 1. manjšalnica od stolp: gradič s stolpci / zlagati kovance v stolpce / živosrebrni stolpec v toplomeru; stolpec dima 2. tisk. tiskano besedilo, ki zajema le del strani glede na širino: besedilo je tiskano v dveh stolpcih; časopisni stolpci; naslov v širini dveh stolpcev / korekturni stolpci krtačni odtis s tiskarskega stavka, ki še ni razporejen ∙ ekspr. ta novica že nekaj dni polni stolpce časopisov veliko pišejo o njej 3. navadno s črtami omejen prostor v obrazcih, poslovnih knjigah za vpisovanje podatkov; rubrika: izpolniti stolpce blagajniškega dnevnika; vpisati črke v navpični stolpec; prvi stolpec tabele / moral je sešteti dva stolpca števil ♪
  10.      stôlpek  -pka m (ō) manjšalnica od stolp: zidovje z zobčastimi nadzidki in stolpki ♪
  11.      stôlpen  -pna -o prid. (ȏ) nanašajoč se na stolp: stolpna lina; stolpna ura / delal je v stolpni sobi ♪
  12.      stolpìč  -íča m (ȉ í) 1. manjšalnica od stolp: stolpiči na palači se krušijo; grajski stolpiči 2. nekajnadstropna stavba s sorazmerno majhno tlorisno površino: urediti gredice okoli stolpičev; petnadstropen stolpič; stanovanjski stolpiči 3. ekspr. steber, stebriček: bršljan je opletal stolpiče ob vhodu; oder je stal na stolpičih 4. redko rubrika, stolpec: na seznamu je bil tudi stolpič za poklice; poiskati številko v spodnjem stolpiču ♪
  13.      stolpíčast  -a -o prid. (í) 1. podoben stolpiču: na mizi je stal stolpičast svečnik; izrezljano stolpičasto stojalo 2. ki ima stolpiče: spomenik v obliki stolpičastega gradu ♪
  14.      stolpíček  -čka m (ȋ) manjšalnica od stolp(ič): od gradu je ostalo le obzidje s stolpički ♪
  15.      stôlpničar  -ja m (ȏ) pog. kdor stanuje v stolpnici: stolpničarji in blokarji ♪
  16.      stomatolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na stomatologe ali stomatologijo: stomatološke raziskave / višja stomatološka šola / stomatološka klinika ♪
  17.      stómilijónski  -a -o prid. (ọ̑-ọ̑) nanašajoč se na sto milijonov: stomilijonsko prebivalstvo / filmu grozi stomilijonska izguba ♪
  18.      stóodstóten  -tna -o prid. (ọ̑-ọ̑) 1. ki znaša sto odstotkov: stoodstotna udeležba na volitvah; dobiti stoodstotno povračilo 2. ekspr. popoln, vsestranski: nikoli ne bo stoodstoten Američan / uspeh je stoodstoten; zahtevati stoodstotno natančnost pri delu / stoodstotni invalid stóodstótno prisl.: udeležiti se volitev stoodstotno; predstava je stoodstotno uspela ♪
  19.      stóók  -a -o prid. (ọ̑-ọ̑ ọ̑-ọ̄) v pravljicah ki ima sto oči: stooki velikan ♪
  20.      stòp 1 stópa m (ȍ ọ́) 1. alp. razpoka, izboklina v steni, ki plezalcu omogoča, da se opre, stopi: plezal je in iskal stop; v živo skalo vsekani stopi 2. redko korak, stopinja: dolgi stopi / stop za stopom se je pomikal naprej ● star. hoditi, jahati v stop v korak ♪
  21.      stòp 2 stópa m (ȍ ọ̄) 1. žarg. avtostop: prišel je s stopom / vsako soboto gre domov na stop 2. publ. prepoved, ustavitev: uveljaviti stop za uvoz; neskl. pril.: avt. znak stop in stop znak znak v križišču, pred katerim mora voznik vozilo ustaviti; znak ustavi; črta stop in stop črta neprekinjena prečna črta, pred katero mora voznik vozilo ustaviti; črta za ustavljanje; prim. nonstop ♪
  22.      stópa  -e ž (ọ́) nav. mn. navadno lesena priprava, v kateri se s tolčenjem odstranjuje trši ovoj žitnih zrn: stope gredo, topotajo; voda žene stope; prinesti proso v stope; luščiti, phati ajdo, ječmen v stopah / stope se dvigajo in spuščajo, enakomerno udarjajo; konica stope; noge ima težke kot stope / nožna, ročna stopa; pren., ekspr. dati tekst v stope jezikovnih strokovnjakov // navadno lesena priprava za drobljenje trdih snovi sploh: v stopah so drobili želod; stope za čreslo, mak, rudo ◊ usnj. priprava za mastno strojenje, mehčanje kož ♪
  23.      stopáj  -a m (ȃ) nar. korak, stopinja: umaknil se je nekaj stopajev vstran; noga se mu ugreza ob vsakem stopaju / globoko udrti stopaji ♪
  24.      stopálce  -a s (ā) manjšalnica od stopalo: dekle z majhnimi stopalci / naplesti stopalce pri otroški nogavici ♦ zool. del noge pod golenjo pri žuželkah ♪
  25.      stopálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na stopalo: stopalne kosti, mišice ♦ anat. stopalni obok srednji vbočeni del stopala ♪

   44.313 44.338 44.363 44.388 44.413 44.438 44.463 44.488 44.513 44.538  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA