Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (44.363-44.387)


  1.      stilém  -a m (ẹ̑) lingv. stilno zaznamovano jezikovno sredstvo: uporabljati stileme; za Cankarjevo prozo značilni stilemi ∙ publ. režijski stilem režijska značilnost ♪
  2.      stílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na stil: stilna analiza romana / splošna stilna usmeritev v našem povojnem kiparstvu; evropska stilna gibanja / stilne napake / stilni koncert koncert del z enakimi stilnimi značilnostmi; stilno pohištvo pohištvo, prilagojeno oblikovnim posebnostim določene dobe ◊ lingv. stilno-plastni kvalifikatorji; um. stilni stebrni redi vrste, tipi stebrov glede na določene značilnosti, po katerih se imenujejo zlasti starogrški umetnostni slogi stílno prisl.: slovnično in stilno izboljševati besedilo; stilno opremiti stanovanje; stilno čista uprizoritev ♦ lingv. stilno nezaznamovana beseda beseda, ki vzbuja samo stvarne predstave, ne pa tudi čustvenih, časovnih ♪
  3.      stilíst  -a m (ȋ) kdor v svojih literarnih delih dobro uporablja izrazna in oblikovna sredstva jezikovnega izražanja: dober stilist; Cankar je velik stilist; kot stilist se je veliko naučil pri klasikih // nav. ekspr. kdor dobro uporablja izrazna in oblikovna sredstva sploh: v svojem glasbenem ustvarjanju je bil dovršen stilist ♪
  4.      stilístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na stil ali stilistiko: stilistična sredstva / stilistična analiza dela / odpravljati, ugotavljati stilistične napake stilístično prisl.: stilistično okoren jezik ♪
  5.      stilístika  -e ž (í) 1. lit. veda o značilnostih in primernosti izraznih in oblikovnih sredstev literarnega jezikovnega izražanja: ukvarjati se s stilistiko; poetika in stilistika 2. lingv. veda o stilnih značilnostih besedil: vaje iz stilistike / praktična stilistika veda o čimbolj ustrezajočih in priporočljivih zlasti jezikovnih značilnostih navadno neumetnostnih besedil ♪
  6.      stilít  -a m (ȋ) asket iz zgodnjega krščanstva, živeč na vrhu visokega stebra ♪
  7.      stilízem  -zma m (ȋ) lingv. stilno zaznamovano jezikovno sredstvo: baročni stilizmi; Pregljevi stilizmi; ugotoviti funkcijo stilizmov ♪
  8.      stilizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. oblikovati, upodabljati kaj z značilnimi in poenostavljenimi črtami, lastnostmi: otroci pri risanju nehote stilizirajo; stilizirati ptiče, rastline // delati, da ima kaj le glavne značilnosti: stilizirati kostume; stilizirati prizorišče dogajanja / stilizirati realnost 2. stilno oblikovati, preoblikovati besedilo: članek je treba še stilizirati; premišljeno stilizira svoje stavke stilizíran -a -o: stilizirani plesni gibi; okras iz geometrijskih in stiliziranih rastlinskih motivov; zakon ni dobro stiliziran; stilizirana igra ♪
  9.      stílnokrítičen  -čna -o prid. (ȋ-í) nanašajoč se na kritiko stila: stilnokritična primerjalna metoda / stilnokritični raziskovalec ♪
  10.      stílski  -a -o prid. (ȋ) stilen: stilske posebnosti umetniškega dela / stilske napake / novi lokal ima stilsko opremo stílsko prisl.: besedilo je stilsko dognano ♪
  11.      stímul  in stímulus -a m (ȋ) knjiž. 1. spodbuda, pobuda: sodelovanje ljudi je spodbujeno z ekonomskimi in socialnimi stimuli; stimuli za razvoj znanosti 2. dražljaj: avdiovizualni stimuli; dogajanje med stimulom in reakcijo ♪
  12.      stimulácija  -e ž (á) glagolnik od stimulirati: ekonomska stimulacija; stimulacija proizvodnje surovin; poudarjati pomen stimulacije za razvoj kmetijstva / finančna stimulacija / stimulacija srca ♪
  13.      stimulacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na stimulacijo: stimulacijski dodatek / stimulacijska sredstva ♪
  14.      stimulatíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž. ki stimulira, spodbuden: stimulativen način nagrajevanja; stimulativni ukrepi; take cene niso stimulativne ♦ med. stimulativno sredstvo sredstvo, ki povečuje dejavnost organa, organizma; stimulans stimulatívno prisl.: kritika v vseh primerih ne deluje stimulativno; stimulativno vplivati na kvaliteto dela ♪
  15.      stimulátor  -ja m (ȃ) knjiž. spodbujevalec, pobudnik: stimulator za znanstvenoraziskovalno delo / kritičen pogovor je bil močen stimulator za uprizarjanje kvalitetnih odrskih del močna spodbuda ♦ med. stimulator za srce spodbujevalnik za srce ♪
  16.      stimulírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. povzročati, da postane kdo (bolj) delaven, prizadeven; spodbujati: starejši otrok s svojim zgledom lahko stimulira mlajšega; primerno stimulirati učence / pričakovani ukrep je stimuliral izvoznike 2. povzročati, da kaj (hitreje) nastaja, se (bolje) razvija: stimulirati kmetijsko proizvodnjo / stimulirati kvaliteto; stimulirati porabo cementa 3. med. delati, da organ, organizem poveča svojo dejavnost: stimulirati srce, centralno živčevje / stimulirati pacienta stimulíran -a -o: stimuliran otrok; stimulirana produktivnost ∙ publ. delavci so premalo stimulirani nagrajeni ♪
  17.      stípkati  -am dov. (ȋ) napisati na pisalni stroj: stipkati pismo; vse je sproti stipkal stípkan -a -o: stipkan seznam ♪
  18.      stirén  -a m (ẹ̑) kem. brezbarvna tekočina z močnim vonjem, ki se uporablja za pridobivanje polistirena: polimerizacija stirena ♪
  19.      stíska  -e ž (ȋ) 1. neugodno, težko rešljivo stanje navadno zaradi pomanjkanja materialnih dobrin: stiska je velika, ne morejo ga več šolati; posojilo ju je začasno rešilo stiske; živeti v stiski; spraviti koga v stisko / materialna stiska; socialna stiska // neugodno, težko rešljivo stanje sploh: gledališče je zašlo v hudo stisko; stiska brezposelnosti; stiska posameznika in družbe v novih gospodarskih razmerah 2. duševno stanje neugodja, nemoči: zaradi preobčutljivosti doživlja stiske; njen pogled izraža skrajno stisko; biti v stiski zaradi zahteve po odločitvi / duševna, notranja stiska 3. navadno s prilastkom veliko pomanjkanje česa: zaradi časovne stiske si marsičesa niso mogli ogledati; zaradi suše je prišlo do energetske stiske; stanovanjska stiska; stiska za prenočišča; stiska s prostori ● nar. stiska v prostoru je bila zmeraj večja gneča; redko stiska v prsih neprijeten občutek, bolečina ♪
  20.      stiskáč  -a m (á) 1. slabš. pretirano varčen, skop človek: biti velik stiskač; imajo ga za stiskača; bogat stiskač 2. gumbu podobna priprava za zapenjanje oblačila, sestavljena iz dveh delov: prišiti stiskač; zapenjati bluzo s stiskači ♪
  21.      stiskálec  -lca [u̯c] m (ȃ) delavec, ki s stiskanjem kaj oblikuje, izdeluje: zaposliti se kot stiskalec; stiskalec gumbov / stiskalec sena ♪
  22.      stiskálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na stiskanje: stiskalni stroj; stiskalna naprava; stiskalno orodje / stiskalni prostor v zidanici ♪
  23.      stiskálka  -e [tudi u̯k] ž (ȃ) redko tlačilka: napolniti stiskalko z mazivom / ročna stiskalka; zračna stiskalka; stiskalka za olje ◊ anat. krožna mišica, ki zapira odprtino; zapiralka ♪
  24.      stiskálnica  -e ž (ȃ) 1. stroj ali naprava za stiskanje: pripraviti stiskalnico in sode za stiskanje / stiskalnica za grozdje, sadje; stiskalnica za olje / obdelovati kovino v stiskalnici / ročna stiskalnica ♦ agr. pobiralna stiskalnica priprava za pobiranje in stiskanje sena, slame v bale, ki se priključi traktorju; stiskalnica na sleme; stiskalnica z vretenom; obrt. ekscentrska stiskalnica katere bistveni sestavni del so ekscentri; strojn. frikcijska stiskalnica z vretenom, na katerega se navor prenaša s trenjem; hidravlična stiskalnica; teh. mehanična stiskalnica; pnevmatična stiskalnica 2. prostor, oddelek, v katerem se kaj stiska: nositi grozdje v stiskalnico / delavec v stiskalnici ♪
  25.      stiskálo  -a s (á) priprava za stiskanje: stiskalo za česen, limono ♦ agr. drog, ki prenaša pritisk slemena stiskalnice na drozgo v košu ♪

   44.238 44.263 44.288 44.313 44.338 44.363 44.388 44.413 44.438 44.463  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA