Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (42.913-42.937)


  1.      smokúlja  -e ž (ú) zool. gadu podobna manjša nestrupena kača, Coronella austriaca ♪
  2.      smókva  -e ž (ọ̑) nizko južno drevo z dlanastokrpimi listi ali njegov sočni, sladki sad: gojiti smokve; košara zrelih smokev / suhe smokve ◊ bot. indijska smokva opuncija ♪
  3.      smókvica  -e ž (ọ̑) ekspr. manjšalnica od smokva: pojesti nekaj smokvic ♪
  4.      smókvin  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na smokvo: smokvin list / smokvino žganje ♪
  5.      smókvovec  -vca m (ọ̑) nizko južno drevo z dlanastokrpimi listi in sočnimi, sladkimi sadovi: nasad smokvovcev ♪
  6.      smôla  -e ž (ó) 1. lepljiv rumenkasto rjav izcedek iz nekaterih dreves, zlasti iglavcev: smreke izločajo smolo; nabirati smolo; duh po smoli / drevesna smola // snov, pridobljena s kuhanjem tega izcedka: kuhal je smolo in jo prodajal; mazati s smolo / cepilna smola mazilo iz smole, voska, terpentina, ki se uporablja pri cepljenju ali za premaz drevesnih ran; čevljarska smola mazilo iz smole, kolofonije za smoljenje drete // navadno v zvezi umetna smola tej snovi podobna umetna snov: pridobivati umetno smolo; proizvodnja umetnih smol; izdelki iz umetne smole 2. ekspr. naključje, okoliščine, ki vplivajo na neugoden izid, potek česa: celo pot jih je spremljala smola; zaradi smole ni dosegel prvega mesta ● smola se ga drži, ima smolo vse se mu ponesreči; večkrat doživi kaj neugodnega; preg. kdor za smolo prime, se osmoli ◊ kem. alkidna smola umetna snov, kondenzat večvalentnih alkoholov in večbaznih kislin, za izdelavo lakov, lepil; epoksi smola umetna smola za proizvajanje lakov, lepil; fenolna smola; katranska smola ostanek pri destilaciji premogovega katrana in nafte; polikondenzacijske umetne smole ki nastanejo pri polikondenzaciji ♪
  7.      smolár  -ja m (á) 1. kdor se ukvarja z nabiranjem, pridobivanjem smole: smolarji in drvarji 2. slabš. čevljar: kateri smolar ti je naredil te čevlje ♪
  8.      smoláriti  -im nedov. (á ȃ) ukvarjati se z nabiranjem, pridobivanjem smole: smolariti v borovih gozdovih ♪
  9.      smolárjenje  -a s (á) glagolnik od smolariti: smolarjenje v borovih gozdovih ♦ gozd. smolarjenje na mrtvo pridobivanje smole, po katerem je treba drevo posekati, na živo pridobivanje smole, zaradi katerega drevo ne odmre ♪
  10.      smolárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na smolarje ali smolarjenje: smolarski nož / smolarski stolček čevljarski stolček ♪
  11.      smôlen  -lna -o prid. (ȏ) nanašajoč se na smolo: smolne kapljice / smolna bakla / smolni madeži na hlačah / smolni prsti smolnati ♦ bot. smolni kanal kanal, v katerem se nabira smola ♪
  12.      smolén  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na smolo: na ognjišču so prasketala smolena polena / imeti smolene roke / smolen duh razžaganega lesa ♪
  13.      smolíka  -e ž (í) 1. agr. izcejanje smole pri koščičastem sadnem drevju: v breskovem nasadu se je pojavila smolika 2. vet. nalezljiva bolezen mladih konj z vnetjem žrela in bezgavk v grlu: konj ima smoliko ♪
  14.      smolíkav  -a -o prid. (í) nanašajoč se na smoliko: smolikavo drevje / smolikav konj ♪
  15.      smolína  -e ž (í) gozd. zareza na drevesu za izcejanje smole: narediti smolino ♪
  16.      smôlnat  -a -o prid. (ȏ) nanašajoč se na smolo: smolnat kip / smolnat les; smolnata bakla; trske so smolnate, zato dobro gorijo / smolnata obleka; smolnate roke / smolnat vonj smôlnato prisl.: smolnato črna brada ♪
  17.      smóter  -tra m (ọ̄) 1. kar se hoče doseči s prizadevanjem; cilj: naš smoter je jasen; doseči, uresničiti svoj smoter; podrediti se skupnim smotrom; to je moj življenjski smoter / učni, vzgojni smoter 2. navadno s prilastkom kar opredeljuje kaj glede na to, čemu je, obstaja; namen: vsaka stvar ima svoj smoter; smoter socialnega zavarovanja ♪
  18.      smotláka  -e ž (á) star. 1. nekoristne, odvečne stvari: zavreči smotlako 2. ničvredni, malovredni ljudje: v tej hiši se zbirajo pijanci, postopači in druga smotlaka ♪
  19.      smótrn  -a -o prid., smótrnejši (ọ̑) usmerjen k določenemu cilju: uporabljati samo smotrne gibe / smotrn razvoj / tako razpravljanje ni smotrno // načrten, premišljen: posegi v naravo morajo biti smotrni; smotrno gospodarjenje smótrno prisl.: smotrno izkoriščati; smotrno urejen nasad ♪
  20.      smótrnost  -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost smotrnega: smotrnost gibov; smotrnost učnega procesa / načelo smotrnosti / smotrnost v naravi / smotrnost izkoriščanja gozdov načrtnost, premišljenost ♪
  21.      smótrnosten  -tna -o prid. (ọ̑) knjiž. nanašajoč se na smotrnost: smotrnostna zasnova hiš / gledati na kaj s smotrnostnega vidika ♪
  22.      smráden  -dna -o prid. (ā) nanašajoč se na smrad: smradno dno kanala / smradno ozračje ♦ zool. smradna žleza smradnica ♪
  23.      smrčáti  -ím nedov. (á í) dajati pri dihanju v spanju hrkajoče, piskajoče glasove: ker ima nahod, smrči; glasno smrčati; smrčati kot medved // ekspr. dajajoč take glasove spati: na klopi sta smrčala dva potnika // ekspr. spati sploh: ne boš samo smrčal, tudi delati je treba smrčèč -éča -e: zbuditi smrčeče može ♪
  24.      smŕček  -čka m (ȓ) 1. naprej štrleči del gobca z odprtinama za vohanje pri nekaterih sesalcih: dotakniti se s smrčkom; zdrav pes ima mrzel in vlažen smrček; pasji smrček 2. užitna goba z jajčastim ali koničastim nepravilno jamičastim klobukom; mavrah: nabirati smrčke ● ekspr. dobiti jih po smrčku biti tepen, biti premagan ◊ bot. užitni smrček; vet. smrček bela lisa na smrčku pri konjih ♪
  25.      smrdéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. oddajati, dajati neprijeten vonj: pokvarjena hrana smrdi; nekatere rastline zelo smrdijo; smrdel je po znoju; brezoseb. smrdelo je po zažganem, po žveplu; smrdi kot dihur, kuga zelo, močno // ekspr. oddajati, dajati vonj sploh: vsaka stvar po svoje smrdi; brezoseb.: iz ust mu smrdi; v kuhinji je smrdelo po česnu in ribah 2. ekspr. imeti, kazati značilnosti česa: knjiga smrdi po pornografiji; brezoseb. smrdi po vojni 3. z dajalnikom imeti, čutiti odpor do česa: cigarete ji ne smrdijo; hrana mu smrdi / ekspr. delo, učenje mu smrdi / ekspr. vsa ta stvar mi nekam smrdi ● preg. riba pri glavi smrdi če je kaka skupnost, družba slaba, je treba krivdo iskati med vodilnimi, odgovornimi ljudmi smrdèč -éča -e: prišel je domov, smrdeč po vinu; smrdeča voda; smrdeče in zatohlo dvorišče ♪

   42.788 42.813 42.838 42.863 42.888 42.913 42.938 42.963 42.988 43.013  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA