Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
An (42.663-42.687) 
- slámnica -e ž (ȃ) 1. raba peša slamnjača: ležati na slamnici 2. nar. koroško pehar, navadno za vzhajanje testa: plesti slamnice; dati testo v slamnico ♪
- slámnik -a m (ȃ) klobuk iz slame: nositi slamnik; širokokrajen slamnik; tovarna slamnikov / moški, ženski slamnik / florentinski slamnik širokokrajen ženski slamnik; panama slamnik ♪
- slámnikarski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na slamnikarje ali slamnikarstvo: slamnikarska zadruga / slamnikarsko orodje ♪
- slámnikarstvo -a s (ȃ) slamnikarska obrt: propadanje slamnikarstva ♪
- slamnjáča -e ž (á) 1. s slamo napolnjena blazina (za ležanje): ležati na slamnjači 2. nar. vzhodno pehar, navadno za vzhajanje testa: dati testo v slamnjačo ♪
- slamorézen -zna -o prid. (ẹ̄ ẹ̑) ki je za rezanje slame: slamorezna rezila ♦ agr. slamorezna kosa preprosta slamoreznica z rezilom v obliki kose ♪
- slamoréznica -e ž (ẹ̑) stroj za rezanje slame, sena: poganjati slamoreznico; zrezati krmo s slamoreznico ♪
- slamoréznik -a m (ẹ̑) agr. stroj za rezanje slame, sena: slamoreznik in puhalnik ♪
- slámovka -e ž (á) priprava, pletena iz slame, zlasti za pokrivanje: s slamovkami zavarovati gredo pred mrazom ∙ knjiž. slamovka pred vrati slamnati predpražnik ♪
- sláp -a stil. -ú m, mn. slapóvi stil. slápi (ȃ) 1. večja količina vode, ki v loku pada z višjega mesta na nižje zaradi navpičnega, strmega zemljišča: slap buči, šumi; slap pada v globino; vznožje slapa; lasje so se ji kot slap razlili preko ramen / reka dere čez skale v brzicah in slapovih 2. ekspr., z rodilnikom velika količina česa, kar v loku pada kam: slapovi isker / slap luči, svetlobe / na oknih so bili slapovi rož; pren. slap misli, vprašanj ♪
- slapìč -íča in slápič -a m (ȉ í; ȃ) manjšalnica od slap: slapiči potoka ♪
- slást -í ž (ȃ) 1. zelo prijeten, ugoden občutek zaradi zadovoljevanja kakega nagnjenja, želje: slast ga je obšla ob takih mislih; čutiti slast / ekspr.: pesnikova izpovedna slast; ustvarjalna slast / kosilo mu ni bilo v slast; jed mu gre v slast mu je všeč, mu tekne; jedel je z veliko slastjo // navadno s prilastkom kar vzbuja tak občutek: odpovedal se je kajenju in drugim slastem; slasti življenja / ekspr. okusiti slast zmage 2. ekspr., v povedno-prislovni rabi izraža veliko prijetnost česa: slast je poslušati njen zvonki glas 3. knjiž. velika želja: utešil si je slast po pijači / imeti slast do jedi tek 4. star. prijeten okus: vino še nima prave slasti; hvalil je slast potice / ta jed je brez slasti brez okusa ● zastar. pomanjkanje slasti kot znamenje vročice teka; zastar. v slast je prebiral
življenjepise z velikim užitkom ♪
- slásten -tna -o prid., slástnejši (á) 1. zelo okusen: slastna hrana; pripraviti zna veliko slastnih jedi; zadišala mu je slastna pečenka / to drevo ima debele in slastne sadove 2. ki vzbuja slast: slasten vonj po zrelem sadju ∙ ekspr. dogodka se je spominjal s slastnim veseljem z veseljem, polnim slasti slástno prisl.: pečenka slastno diši; slastno so se gostili ♪
- slástnost -i ž (á) okusnost: slastnost in hranilnost krme ● zastar. prvi znak bolezni je bila zmanjšana slastnost zmanjšan tek ♪
- slaščíca -e ž (í) manjši izdelek iz sladkorja in dodatkov: rad ima slaščice; postreči s slaščicami ∙ ekspr. ti dogodki so prava slaščica za časnikarje poslastica ♪
- slaščičárnica -e ž (ȃ) nav. ekspr. manjšalnica od slaščičarna: odprli so prijetno slaščičarnico // zastar. slaščičarna: rad je zahajal v slaščičarnice ♪
- slaščičárski tudi slaščíčarski -a -o prid. (á; ȋ) nanašajoč se na slaščičarje ali slaščičarstvo: slaščičarska obrt / slaščičarski mojster ♪
- slaščíčen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na slaščico: slaščične drobtine / slaščično testo ♪
- slátinast -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na slatino: pijača slatinastega okusa ♦ agr. slatinasta tla tla, ki vsebujejo mnogo natrijevih, magnezijevih in kalcijevih soli ♪
- slátinka -e ž (ȃ) 1. nar. vzhodno steklenica za slatino: natočil si je iz slatinke; slatinka vina 2. bot. praprot s pernato deljenimi listi, ki so na spodnji strani pokriti s srebrnimi ali rjavimi luskami, Ceterach ♪
- slátinski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na slatino: slatinski vrelec / slatinska steklenica steklenica iz zelenega stekla za slatino, navadno litrska / slatinska voda ♪
- slatinščák -a m (á) nar. vzhodno steklenica za slatino: piti iz slatinščaka; slatinščak žganja ♪
- sláva -e ž (á) 1. splošno priznanje velike vrednosti, veljave: slava mine, ekspr. se razkadi; slava ga je naredila ošabnega; niso mu kratili zaslužene slave; biti željen slave; izkazovati komu čast in slavo slaviti ga / moja pesem naj mu bo v slavo v čast // velik ugled, veljava: njegova slava raste; bojna, pisateljska slava; ekspr. dvomljiva slava 2. v medmetni rabi izraža poveličevanje, slavljenje: slava ti, junak / ob spominu na umrle: slava mu; slava njegovemu spominu 3. v srbski pravoslavni cerkvi praznik na godovni dan zavetnika družine: praznovati slavo / krstna slava ● ekspr. kar naprej mu pojejo slavo zelo ga slavijo; publ. delati noče, slavo bi pa rad požel se proslavil; ekspr. slavo mu je prinesel že prvi film že s prvim filmom je zaslovel; ekspr. v svoji slavi ni pozabil domače hiše
čeprav je bil zelo slaven; ekspr. vrnil se je ovenčan s slavo kot zmagovalec; star. pasti na polju slave na bojišču ◊ rel. molitev pri maši z začetkom: Slava ♪
- slávčji -a -e prid. (ȃ) nanašajoč se na slavce: slavčje gnezdo / slavčje petje ♪
- sláven -vna -o prid., slávnejši (á) ki se mu splošno priznava velika vrednost, veljava: slaven igralec, pisatelj; ima slavne prednike; biti, postati slaven / ekspr.: to je njegov najslavnejši roman; slavna preteklost; obiskal je njihovo slavno gledališče / iron. to je ta slavna druščina / star., v vljudnostnem nagovoru slavna gospoda slávno prisl.: slavno končati delo; slavno premagati sovražnika ♪
42.538 42.563 42.588 42.613 42.638 42.663 42.688 42.713 42.738 42.763 
