Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (42.288-42.312)



  1.      skalíti 1 -ím dov., skálil ( í) 1. narediti kaj kalno, motno: race skalijo vodo / ekspr. žalost ji je skalila oči; pren. strah mu je skalil razsodnost 2. nav. ekspr. povzročiti, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti: neprijeten dogodek, skrb skali veselje; skaliti komu srečo, mirno življenje / slabo vreme jim ni skalilo dobre volje / nesporazumi skalijo prijateljstvo; medsebojni odnosi so se skalili / razgrajači so skalili (nočni) mir skalíti se izgubiti bistrost, čistost: kis, vino, voda se skali / bolniku so se skalile oči skaljèn -êna -o: skaljen studenec; njen mir je bil skaljen
  2.      skalíti 3 -ím dov., skálil ( í) razbeljeno jeklo hitro ohladiti v vodi ali olju: skaliti kovino skalíti se ekspr. postati bolj utrjen, sposoben za kaj, navadno zaradi vplivanja težkih razmer: slovensko partizanstvo se je skalilo v bojih / trdo življenje mu je skalilo značaj
  3.      skálje  -a s () 1. star. skalovje: sivo skalje je bilo razklano 2. nar. prekmursko trske: zanetiti ogenj s skaljem
  4.      skálnica  -e ž () knjiž. voda, ki priteka izpod skale: piti skalnico ◊ anat. zelo trd del senčne kosti, v katerem sta srednje in notranje uho
  5.      skálnik  -a m () knjiž., redko skalnjak: v skalniku ima izbrane planinske cvetlice
  6.      skalóvje  -a s (ọ̑) več skal, skale: izpod skalovja je žuborel studenec; sivo, visoko skalovje; ta rastlina raste v razpokah skalovja; polica, previs v skalovju / za gradnjo pristanišča so porabili več milijonov ton skalovja
  7.      skálp  -a m () koža z lasmi na človeški glavi: kirurg je odrezal košček skalpa in ga presadil / Indijanec je premaganemu sovražniku vzel skalp // ta koža, odstranjena z glave sovražnika, kot trofeja: ob sedlu so Indijancu viseli skalpi / indijanski skalp
  8.      skalpírati  -am dov. in nedov. () odstraniti s človeške glave kožo z lasmi: Indijanci so jih skalpirali ∙ ekspr. če ne boš šel z nami, te bom skalpiral izraža grožnjo skalpíran -a -o: ležali so tam mrtvi in skalpirani
  9.      skápati  -am in -ljem dov.) s kapanjem odteči s česa: voda je skapala s strehe // ekspr. v presledkih drug za drugim odpasti: vse hruške so že skapale ● redko naj mi oči skapajo, če sem to rekla naj oslepim skápati se ekspr. v presledkih drug za drugim oditi: počasi so se skapali domov; prim. izkapati
  10.      skápljati  -am nedov. (ā) odstranjevati spolne žleze: skapljati bike, peteline
  11.      skapljáti  -ám dov.) s kapljanjem odteči s česa: voda je skapljala z drevja skapljáti se ekspr. v presledkih drug za drugim oditi: šele proti večeru so se skapljali iz hiše
  12.      skarikírati  -am dov. () ekspr. osmešiti z močnim poudarjanjem značilnih potez, lastnosti: skarikirati znano osebnost
  13.      skášljati  -am dov. () zastar. zakašljati: samo malo je skašljal, pa ga je že prebudil skášljati se pog., ekspr. povedati vse, zlasti kar koga teži, vznemirja: na sestanku se je skašljal; skašljati se nad kom; prim. izkašljati
  14.      skát 2 -a m () nav. mn., zool. ribe hrustančnice z zelo sploščenim telesom in velikimi prsnimi plavutmi, Batoidei: skati in bokoplute / električni skat
  15.      skatolóški  -a -o prid. (ọ̑) publ. nespodoben, prostaški, zlasti v zvezi s telesnim izločanjem blata, seča: skatološki izrazi v pesmi
  16.      skávt  -a m () v nekaterih deželah član mladinske organizacije, gibanja, ki si prizadeva oblikovati zdravo, iznajdljivo osebnost zlasti z življenjem v naravi: postati skavt; starosta skavtov
  17.      skávtinja  -e ž () v nekaterih deželah članica mladinske organizacije, gibanja, ki si prizadeva oblikovati zdravo, iznajdljivo osebnost zlasti z življenjem v naravi: skavti in skavtinje
  18.      skavtízem  -zma m () v nekaterih deželah organizacija, gibanje ali delovanje skavtov: razvoj skavtizma / gojiti nogomet, plavanje in skavtizem
  19.      skávtski  -a -o prid. () nanašajoč se na skavte ali skavtstvo: skavtski tabor; skavtska organizacija / skavtska pravila / skavtska uniforma
  20.      skávtstvo  -a s () v nekaterih deželah organizacija, gibanje ali delovanje skavtov: razvoj skavtstva
  21.      skazíti  -ím tudi izkazíti -ím dov., skázil tudi izkázil ( í) 1. spremeniti naravno, pravilno obliko česa: bolezen ga je skazila; v pretepu so mu skazili obraz // spremeniti prvotno obliko, vsebino česa v slabšo, negativno: skaziti smisel umetniškega dela; stvar se je skazila 2. narediti kaj a) manj lepo: brazgotina ji je skazila obraz; od jeze se mu je skazilo lice b) manj popolno, dovršeno: nova stavba je skazila okolje; neprimeren okvir skazi sliko / ocena iz matematike mu je skazila spričevalo // nav. ekspr. povzročiti, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti; pokvariti: skaziti komu veselje; vse nam je skazil; s svojim vedenjem je skazil zabavo ● ekspr. kar prime v roke, vse skazi pokvari; star. v taki družbi se bo fant skazil moralno pokvaril; ekspr. načrt se je skazil ponesrečil; ekspr. vino se je skazilo je postalo manj kvalitetno, se je pokvarilo; ekspr. vreme se je skazilo postalo deževno, mrzlo skažèn -êna -o tudi skážen -a -o tudi izkažèn -êna -o tudi izkážen -a -o: skažen obraz; skažena podoba resničnosti; skaženo blago ∙ preg. brez glave storjeno, gotovo skaženo
  22.      skéč  -a m (ẹ̑) lit. kratko odrsko delo, navadno s humoristično ali satirično vsebino: igrati, napisati skeč / propagandni, satirični skeč ♦ muz. (glasbeni) skeč krajše glasbeno delo
  23.      skedènj  -dnjà in skèdenj -dnja [kǝd] m (ǝ̏ ; ǝ̀) gospodarsko poslopje z delovnim prostorom zlasti za mlatenje in s prostorom za shranjevanje sena, slame: ob hiši sta skedenj in hlev; delati v skednju; lesen, zidan skedenj / mlatiti na skednju
  24.      skèdenjski  -a -o [kǝdǝn] prid. (ǝ̀) nanašajoč se na skedenj: skedenjska vrata / skedenjski ključ
  25.      skelênje  -a [kǝl in kel] s (é) glagolnik od skeleti: skelenje rane; skelenje od udarcev / čutila je skelenje v očeh

   42.163 42.188 42.213 42.238 42.263 42.288 42.313 42.338 42.363 42.388  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA