Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (41.038-41.062)


  1.      rosíti  -ím nedov., rošèn in rosèn (ȋ í) 1. brezoseb. padati iz oblakov v obliki drobnih vodnih kapelj: zunaj rosi / iz megle je rosilo / v osebni rabi dež rosi / preh., ekspr. oblaki rosijo dež; pren., knjiž. zvoki rosijo v srce 2. z rošenjem močiti, vlažiti: pot mu rosi čelo, obraz; solze so ji rosile lica // nekoliko močiti, vlažiti: rositi lončnice s pršilcem; rositi rastlino po listih 3. vznes., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: rositi blagoslov, tolažbo; rositi mir okoli sebe ◊ agr. rositi lan goditi ga na rosni travi rosíti se 1. postajati pokrit z drobnimi vodnimi kapljami: stene, šipe se rosijo / čelo se mu je začelo rositi / nar. rana se rosi / ekspr. oko se mu rosi solzi ∙ ekspr. ko je to poslušala, (se) ji je oko rosilo je jokala 2. knjiž., redko postajati rosen: trava se že rosi rosèč -éča -e: roseči oblaki; roseče oči ♪
  2.      rôsnica  tudi rosníca -e ž (ȏ; í) 1. bot., navadno v zvezi navadna rosnica zdravilna rastlina s pernatimi listi in škrlatno rdečimi cveti v grozdih, Fumaria officinalis: čaj iz navadne rosnice 2. zool. rdečkasto rjava žaba, ki ima zelo dolge zadnje noge, Rana dalmatina ♪
  3.      róstra  -e ž (ọ̑) pri starih Rimljanih govorniški oder na forumu, okrašen s kljuni zajetih ladij: govoriti z rostre ♪
  4.      rošírati  -am dov. in nedov. (ȋ) šah. rokirati: roširati in fianketirati ♪
  5.      róški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Rog: roški gozdovi ♦ zgod. roška ofenziva ofenziva italijanskih oboroženih sil na Dolenjskem od 16. julija do 4. novembra 1942, v kateri je sodelovala tudi bela garda ♪
  6.      róta  -e ž (ọ̑) rel. cerkveno sodišče najvišje stopnje, ki odloča o sodbah nižjih sodišč zlasti glede zakonske zveze: sklep rote / rimska rota ◊ zgod. staroslovanska, predkrščanska prisega ♪
  7.      rotácija  -e ž (á) 1. knjiž. gibanje okoli osi; vrtenje: os rotacije 2. publ. menjava, zamenjava nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij: rotacija urednikov; uveljavljati sistem rotacije / rotacija delavcev pri tekočem traku menjava ◊ agr. rotacija ustaljeno zaporedje, po katerem se menjujejo kmetijske rastline na določenem zemljišču; kolobar; astr. rotacija Zemlje ♪
  8.      rotacíjski 1 -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na rotacijo, vrtenje: rotacijska os; rotacijsko gibanje / sejam so predsedovali voditelji delegacij po rotacijskem sistemu ♦ avt. rotacijska luč vrtljiva utripajoča luč na vozilu; geom. rotacijski elipsoid; rotacijski paraboloid; rotacijsko telo telo, ki nastane, če se ploskev zavrti okoli določene osi; strojn. rotacijska črpalka črpalka z vrtečimi se deli; rotacijska peč peč cevaste oblike za redukcijo rud, za sušenje, žganje, ki se med delovanjem vrti ♪
  9.      rotacíjski 2 -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na rotacijo, stroj: rotacijski deli ♦ papir. rotacijski papir tanjši papir v zvitkih z veliko lesovine za tiskanje zlasti časopisov v visokih nakladah; tisk. rotacijski stroj tiskarski stroj za hitro tiskanje v visokih nakladah; rotacijski tisk ♪
  10.      rotacízem  -zma m (ȋ) 1. lingv. sprememba nekaterih soglasnikov v glas r: može je po rotacizmu prešlo v more 2. med. govorna motnja, pri kateri je glas r izpuščen, zamenjan z drugim glasom ali izgovorjen nepravilno: rotacizem in jecljanje ♪
  11.      rótaprínt  -a m (ọ̑-ȋ) tisk. ofsetni stroj za razmnoževanje odtisov manjših formatov v manjših nakladah: razmnožiti na rotaprintu ♪
  12.      rotárijec  -jca m (á) v nekaterih zahodnih deželah član rotarijskega kluba: zborovanje rotarijcev ♪
  13.      rotárijski  -a -o prid. (á) v nekaterih zahodnih deželah, v zvezi rotarijski klub klub, ki združuje zlasti poslovne ljudi raznih poklicev: milanski rotarijski klub ♪
  14.      rotênje  -a s (é) glagolnik od rotiti: njeno rotenje ga ni ganilo; jok in rotenje / knjiž. zaradi neprestanih rotenj se mu je začela oglašati vest prošenj / z rotenjem obvladati zle duhove ♪
  15.      rotílec  -lca [lc in u̯c] m (ȋ) po ljudskem verovanju kdor roti: rotilec je iz strahu opustil svoje početje ● knjiž., ekspr. rotilec lastne pogube kdor pripravlja lastno pogubo ♪
  16.      rotílen  -lna -o prid. (ȋ) po ljudskem verovanju s katerim se roti: rotilne besede / rotilni obrazci zarotitveni obrazci ♪
  17.      rotírati  -am nedov. (ȋ) 1. knjiž. gibati se okoli osi; vrteti se: luč na strehi vozila rotira; rotirati in krožiti ♦ astr. galaksija, Sonce, Zemlja rotira se vrti 2. dov. in nedov., publ. menjati, zamenjati nosilce samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij: rotirati vodilne kadre rotirajóč -a -e: kosmatiti usnje na rotirajočem valju rotíran -a -o: ne ve, ali bo rotiran ♪
  18.      rotíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. nav. ekspr. zelo, vztrajno prositi: začel ga je rotiti, naj odide; rotil ga je za pomoč / pri najinem prijateljstvu te rotim, pusti ga / rotimo in prosimo vas, pomagajte nam 2. po ljudskem verovanju izgovarjati določene besede, delati določene kretnje, da se kaj hudega odvrne, da kaj izgubi moč: rotiti hudo uro ● star. rotiti duhove klicati; zastar. rotiti sovražnike preklinjati, zmerjati rotíti se 1. knjiž. prisegati, zaklinjati se: vsi so se mu rotili, da bodo sodelovali / rotil se je, da o tem nič ne ve / rotil se je na svojo čast, da ne bo prej miroval, dokler ne bo krivec kaznovan / ubil ga bom, se je rotil 2. zastar. jeziti se, hudovati se: rotil se je na gospodarja, nad gospodarjem rotèč -éča -e: roteč opozarjati koga; roteče besede; roteče ljubezensko pismo ♪
  19.      roto...  ali róto... prvi del zloženk (ọ̑) nanašajoč se na rotacijo a) s tujko v drugem delu: rotognom b) z domačo besedo v drugem delu: rotopapir in roto papir, rotostrojnik in roto strojnik ♪
  20.      rótor  -ja m (ọ̑) strojn. osnovni del pogonskega ali delovnega stroja, ki se med delovanjem vrti: uravnotežiti rotor; gred, lopate rotorja / turbinski rotor; rotor generatorja ♪
  21.      rótorski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na rotor: rotorske lopatice ♦ elektr. rotorsko navitje ♪
  22.      rousseaujevstvo  -a [rusój-] s (ọ̑) Rousseaujevi filozofski nazori o družbi in vzgoji ali na njih temelječa miselnost: vpliv rousseaujevstva na romantiko / moderno rousseaujevstvo ♪
  23.      ròv  rôva in róva m (ȍ ó, ọ̑) 1. daljši, navadno vodoraven cevast prostor pod zemeljskim površjem: rov se je podsul; kopati, vrtati rov; skriti se v rov; ozek, temen, vlažen rov; poševen rov; dolžina rova / jamski, podzemski rovi // tak prostor, ki vodi v notranjost rudnika: odpreti, zapreti rov; glavni, stranski rovi; jaški in rovi so med seboj povezani // tak prostor sploh: v prerezani zeljnati glavi so se videli rovi in iztrebki gosenic; krtovi rovi; žuželčji rovi v drevesnem lubju 2. v zemljo narejena ožja, podolgovata vdolbina za oviro ali obrambo; jarek: streljati iz rovov; strelski rov; rovi in nasipi ♪
  24.      rováriti  -im nedov. (á ȃ) ekspr. s prikritim, zahrbtnim delovanjem zmanjševati čemu pomen ali ogrožati obstoj česa: začeli so rovariti in spletkariti; rovariti proti državi; rovariti zoper koga ♪
  25.      rovárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na rovarje: rovarsko delovanje / rovarski časopis ♪

   40.913 40.938 40.963 40.988 41.013 41.038 41.063 41.088 41.113 41.138  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA