Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
An (4.038-4.062) 
- naštévanka -e ž (ẹ́) knjiž. poštevanka: učiti otroke naštevanko ♪
- naštudíranje -a s (ȋ) glagolnik od naštudirati: naštudiranje igralskih vlog ♪
- natákanje -a s (ȃ) glagolnik od natakati: natakanje vina, vode ♪
- natánčen -čna -o prid., natánčnejši (ȃ) 1. ki opravlja svoje delo, naloge v največji mogoči popolnosti: natančen delavec, uslužbenec; učitelj je zelo natančen, pretirano natančen; ekspr. ne bodi tako prekleto natančen; ta človek je natančen kot stroj / pri delu je natančen // narejen tako, da opravlja svojo nalogo v največji mogoči popolnosti: natančen merilni instrument; natančna tehtnica; za tako delo je potrebno natančno orodje 2. ki upošteva, zajema vse, tudi podrobnosti: natančna analiza, preiskava; potrebna je natančnejša kontrola vseh naprav; natančno merjenje / natančno navodilo / natančnejša obrazložitev sodbe 3. ki z največjo mogočo popolnostjo kaže, podaja resnično stanje: natančnega časa, datuma se ne spominjam; napisati natančen naslov; natančen opis dogodka; imeti natančne podatke / natančen načrt; natančna risba / račun ni natančen // ki se ujema z originalom: natančen prepis pogodbe natánčno 1. prislov od natančen: natančno analizirati snov; natančno določiti, predpisati; predstava se prične natančno ob petih točno ob petih / meriti čas na sekunde natančno; škodo so ocenili
precej natančno 2. nav. ekspr. poudarja, da se trditev v največji mogoči meri sklada z resničnostjo: natančno tako sem povedal; zgodilo se je natančno desetega maja / dela potekajo natančno po načrtu / ponovil je vse do pike natančno; do minute natančno prihaja v službo ● ekspr. stvari ni treba jemati tako natančno čisto tako, kot je rečeno ali zapisano ♪
- natánčnež -a m (ȃ) ekspr. natančen človek: natančnež bi odkril še kako pomanjkljivost; fant je pretiran natančnež ♪
- natánčnost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost natančnega človeka: všeč mi je njegova natančnost / učenje strojepisja zahteva natančnost in vztrajnost; pretirana natančnost pri delu / ekspr. svoje delo opravlja z matematično natančnostjo / natančnost merjenja; natančnost zapisnika ♪
- natánek -nka -o prid. (ȃ) knjiž. natančen: v vseh stvareh je zelo natanek / spomniti se natankega datuma; prim. natanko ♪
- natánkati -am dov. (ȃ) pog. natočiti gorivo: črpalkar mu je natankal bencin in zamenjal olje / natankal je dvajset litrov ♪
- natánko prisl. (ȃ) 1. poudarja, da se trditev v največji mogoči meri sklada z resničnostjo; natančno: natanko to sem povedal; natanko tako se je zgodilo; stal bo natanko sredi sobe / slavnost poteka natanko po načrtu 2. ekspr. izraža, da je upoštevano, zajeto vse, tudi podrobnosti: natanko poučen o stanju; natanko razložiti / do sekunde natanko preračunan mrk; stvar si oglej malo bolj natanko / ne razumem vas natanko čisto, popolnoma ● pog. tu nismo tako natanko nismo tako strogi; ne pričakujemo tako velike obzirnosti, pozornosti; ekspr. stvari ni treba
jemati tako natanko čisto tako, kot je rečeno ali zapisano; prim. natanek ♪
- nategovánje -a s (ȃ) glagolnik od nategovati: nategovanje elastike / nategovanje delovne dobe / nategovanje harmonike ♪
- natézanje -a s (ẹ̄) nategovanje: natezanje žice / natezanje in stiskanje / natezanje živcev / mišice so bile zaradi včerajšnjega natezanja vse razbolele ♪
- natíkanje -a s (ȋ) glagolnik od natikati: natikanje mesa na vilice ♪
- natíranje -a s (ȋ) glagolnik od natirati1: natiranje telesa s kremo; natiranje in masiranje / tudi natiranja in obkladki niso nič pomagali ♪
- natolcevánje -a s (ȃ) glagolnik od natolcevati: to je le nesramno natolcevanje; ovreči lažne govorice in natolcevanja ♪
- natovárjanje -a s (á) glagolnik od natovarjati: pomagati pri natovarjanju; natovarjanje premoga / dvigalo za natovarjanje ♪
- natŕganost -i ž (ȓ) lastnost, značilnost natrganega: natrganost obleke / ekspr. hrapavost in natrganost verza kot izraz razklanosti sveta ♪
- natŕpanost -i ž (r̄) nav. ekspr. značilnost natrpanega: natrpanost sobe / baročna preobloženost in natrpanost ♪
- navájanje 1 -a s (ā) glagolnik od navajati1: navajanje dokazov, podatkov / dobesedno navajanje ♪
- navájanje 2 -a s (ā) glagolnik od navajati2: navajanje k delu, sožitju / navajanje otroka na čistočo, red ♪
- navážanje -a s (ȃ) glagolnik od navažati: navažanje peska ♪
- navdán prisl. (ȃ) star. tjavendan, tjavdan: govoriti navdan / navdan živeti ♪
- navduševánje -a s (ȃ) glagolnik od navduševati: navduševanje za boj, prostost / knjige so bile edini predmet njegovega navduševanja ♪
- navelíčanec -nca m (ȋ) ekspr. naveličan človek: s takim naveličancem je hudo ♪
- navelíčanje -a s (ȋ) naveličanost: v tem naveličanju moraš nekaj ukreniti; naveličanje in razočaranje / to sem storil iz naveličanja / ekspr. igrali smo se do naveličanja zelo dolgo ♪
- navelíčanost -i ž (ȋ) stanje človeka a) ki se je česa naveličal: naveličanost nad enoličnim delom / med poslušalci je opaziti naveličanost / govoriti z naveličanostjo b) ki je brez volje, zanimanja: preprečevati naveličanost pri mladini / loteva se jih naveličanost postajajo naveličani ♪
3.913 3.938 3.963 3.988 4.013 4.038 4.063 4.088 4.113 4.138