Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (4.026-4.050)



  1.      nastanítev  -tve ž () glagolnik od nastaniti: začasna nastanitev brezdomcev; prostori za nastanitev
  2.      nastániti  -im, tudi nastaníti in nastániti -im dov.; á ā) napraviti, da dobi kdo bivališče, stanovanje, zlasti za krajši čas: nastaniti priseljence; nastaniti goste v hotelu, mestu; nastanil se je v gostilni; začasno se nastaniti / zastar. nastanil se je na deželi naselil se je nastánjen -a -o: delavci so nastanjeni po barakah; v vasi je bila nastanjena cela četa
  3.      nastanítven  -a -o prid. () nanašajoč se na nastanitev: preskrbeti ustrezne nastanitvene prostore / nastanitveni načrt / publ. povečati nastanitvene kapacitete
  4.      nastánjati  -am nedov. (á) napravljati, da dobi kdo bivališče, stanovanje, zlasti za krajši čas: nastanjati goste; navadno se je nastanjal v gostilni / zastar. ubežniki so se nastanjali na obrežju so se naseljevali
  5.      nastanjeválec  -lca [c in lc] m () 1. knjiž. kdor skrbi za nastanitev: nastanjevalci so imeli ob kongresu veliko dela 2. voj. vojak, oficir, ki skrbi za nastanitev vojakov, vojske: nastanjevalci so določali stanovanja; glavni nastanjevalec
  6.      nastanjeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na nastanjevanje: begunce je sprejemal nastanjevalni urad / nastanjevalna pogodba
  7.      nastanjeváti  -újem nedov.) napravljati, da dobi kdo bivališče, stanovanje, zlasti za krajši čas: begunce nastanjujejo po taboriščih; vsako leto se nastanjujejo v istem hotelu
  8.      nastávljanje  -a s (á) glagolnik od nastavljati: nastavljanje pasti / nastavljanje sončnim žarkom / nastavljanje glasnosti; nastavljanje gretja / nastavljanje učnega osebja ♦ mat. nastavljanje enačb
  9.      nastíljanje  -a s (í) glagolnik od nastiljati: nastiljanje z listjem
  10.      nastópanje  -a s (ọ̄) glagolnik od nastopati: uspešno nastopanje pevskega zbora; dovoljenje za nastopanje / prepoved javnega nastopanja / nastopanje proti diktaturi / nastopanje bolezenskih znakov
  11.      nastrán  in na strán prisl. () evfem., navadno v zvezi iti nastran iti na malo ali veliko potrebo: šel je nastranevfem. mudi se mi nastran opraviti moram veliko, malo potrebo; prim. stran
  12.      naštévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od naštevati: naštevanje imen, problemov
  13.      naštévanka  -e ž (ẹ́) knjiž. poštevanka: učiti otroke naštevanko
  14.      naštudíranje  -a s () glagolnik od naštudirati: naštudiranje igralskih vlog
  15.      natákanje  -a s () glagolnik od natakati: natakanje vina, vode
  16.      natánčen  -čna -o prid., natánčnejši () 1. ki opravlja svoje delo, naloge v največji mogoči popolnosti: natančen delavec, uslužbenec; učitelj je zelo natančen, pretirano natančen; ekspr. ne bodi tako prekleto natančen; ta človek je natančen kot stroj / pri delu je natančen // narejen tako, da opravlja svojo nalogo v največji mogoči popolnosti: natančen merilni instrument; natančna tehtnica; za tako delo je potrebno natančno orodje 2. ki upošteva, zajema vse, tudi podrobnosti: natančna analiza, preiskava; potrebna je natančnejša kontrola vseh naprav; natančno merjenje / natančno navodilo / natančnejša obrazložitev sodbe 3. ki z največjo mogočo popolnostjo kaže, podaja resnično stanje: natančnega časa, datuma se ne spominjam; napisati natančen naslov; natančen opis dogodka; imeti natančne podatke / natančen načrt; natančna risba / račun ni natančen // ki se ujema z originalom: natančen prepis pogodbe natánčno 1. prislov od natančen: natančno analizirati snov; natančno določiti, predpisati; predstava se prične natančno ob petih točno ob petih / meriti čas na sekunde natančno; škodo so ocenili precej natančno 2. nav. ekspr. poudarja, da se trditev v največji mogoči meri sklada z resničnostjo: natančno tako sem povedal; zgodilo se je natančno desetega maja / dela potekajo natančno po načrtu / ponovil je vse do pike natančno; do minute natančno prihaja v službo ● ekspr. stvari ni treba jemati tako natančno čisto tako, kot je rečeno ali zapisano
  17.      natánčnež  -a m () ekspr. natančen človek: natančnež bi odkril še kako pomanjkljivost; fant je pretiran natančnež
  18.      natánčnost  -i ž () lastnost, značilnost natančnega človeka: všeč mi je njegova natančnost / učenje strojepisja zahteva natančnost in vztrajnost; pretirana natančnost pri delu / ekspr. svoje delo opravlja z matematično natančnostjo / natančnost merjenja; natančnost zapisnika
  19.      natánek  -nka -o prid. () knjiž. natančen: v vseh stvareh je zelo natanek / spomniti se natankega datuma; prim. natanko
  20.      natánkati  -am dov. () pog. natočiti gorivo: črpalkar mu je natankal bencin in zamenjal olje / natankal je dvajset litrov
  21.      natánko  prisl. () 1. poudarja, da se trditev v največji mogoči meri sklada z resničnostjo; natančno: natanko to sem povedal; natanko tako se je zgodilo; stal bo natanko sredi sobe / slavnost poteka natanko po načrtu 2. ekspr. izraža, da je upoštevano, zajeto vse, tudi podrobnosti: natanko poučen o stanju; natanko razložiti / do sekunde natanko preračunan mrk; stvar si oglej malo bolj natanko / ne razumem vas natanko čisto, popolnomapog. tu nismo tako natanko nismo tako strogi; ne pričakujemo tako velike obzirnosti, pozornosti; ekspr. stvari ni treba jemati tako natanko čisto tako, kot je rečeno ali zapisano; prim. natanek
  22.      nategovánje  -a s () glagolnik od nategovati: nategovanje elastike / nategovanje delovne dobe / nategovanje harmonike
  23.      natézanje  -a s (ẹ̄) nategovanje: natezanje žice / natezanje in stiskanje / natezanje živcev / mišice so bile zaradi včerajšnjega natezanja vse razbolele
  24.      natíkanje  -a s () glagolnik od natikati: natikanje mesa na vilice
  25.      natíranje  -a s () glagolnik od natirati1: natiranje telesa s kremo; natiranje in masiranje / tudi natiranja in obkladki niso nič pomagali

   3.901 3.926 3.951 3.976 4.001 4.026 4.051 4.076 4.101 4.126  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA