Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (40.251-40.275)


  1.      refléks  -a m (ẹ̑) 1. nehoten odgovor organizma na dražljaj: izzvati refleks; refleks mišice, žleze; meriti hitrost refleksa ∙ ekspr. imeti dober refleks biti sposoben zelo hitro odgovoriti, reagirati na kaj 2. knjiž. kar je vidno, se kaže na površini česa v zmanjšani svetlobni moči; odsev: gledati reflekse luči na vodi // izraz, odraz: njegovo stališče je refleks javnega mnenja; ta pesem je refleks trenutnega razpoloženja / v Cankarjevi prozi so opazni refleksi krščanske tradicije sledovi, vplivi 3. lingv. glas kot pojavna oblika določenega drugega, razvojno predhodnega glasu: refleksi jata, nosnika ◊ biol. brezpogojni refleks nehotna, prirojena reakcija na dražljaj brez sodelovanja velikih možganov; obrambni refleks pri katerem se organizem z zelo hitrim gibom brani grozečih poškodb; pogojni refleks pridobljena reakcija na dražljaj s sodelovanjem velikih možganov; fot. refleks na fotografiji svetlobna lisa, nastala zaradi odboja svetlobe; med. kolenski refleks ♪
  2.      refléksen  -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na refleks: refleksni gib / refleksno ravnanje / refleksna podoba drevesa na gladini reke ● poljud. refleksno steklo svetlobni odbojnik ◊ anat. refleksni lok pot živčnega vzburjenja od čutila do organa, ki pri refleksu reagira; med. refleksni zastoj srca trenutni zastoj srca, ki je posledica določenega refleksa refléksno prisl.: refleksno ravnati ♪
  3.      refleksíja  -e ž (ȋ) 1. premišljanje, razglabljanje: biti nagnjen k refleksiji; kritična refleksija; refleksija o družbenih razmerah / take refleksije so v romanu pogoste; filozofske, moralne, pesniške refleksije 2. knjiž. odboj: refleksija valov ● knjiž., redko rad bere refleksije miselno liriko; publ. značilni ameriški refleksiji na komunizem sta strah in sovraštvo reakciji ◊ filoz. usmerjanje zavesti mislečega osebka na lastne misli in sebe ♪
  4.      refleksíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na refleksijo: pot do spoznanja bistva ni čutna, ampak refleksivna ◊ filoz. refleksivna zavest zavest, usmerjena na samo sebe; lingv. refleksivni glagoli povratni glagoli; lit. refleksivna lirika miselna lirika; mat. refleksivna relacija relacija, pri kateri je vsak element množice enak samemu sebi ♪
  5.      refleksívnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost refleksivnega: refleksivnost teksta / delo dokazuje piščevo refleksivnost nagnjenje k premišljanju, razglabljanju ♪
  6.      reflektírati  -am nedov. (ȋ) knjiž. 1. odbijati: reflektirati svetlobo, toploto; zvok se reflektira / na gladini jezera (se) reflektirajo hiše odsevajo 2. kazati, izražati: umetnost reflektira družbene in osebne spremembe; v pravnih predpisih se že reflektirajo novi odnosi / čas je prikazan v romanu samo toliko, kolikor reflektira v junakovi zavesti 3. v zvezi z na želeti si dobiti kaj: reflektirati na drugo delovno mesto, brezplačno oskrbo; reflektirati na splošno priznanje ● knjiž., redko reflektirati na njihov prihod je nesmiselno računati, zanašati se reflektíran -a -o: reflektirani valovi ♦ filoz. reflektirana zavest zavest, usmerjena na samo sebe ♪
  7.      refléktor  -ja m (ẹ́) priprava z vbočenim zrcalom za odbijanje, usmerjanje svetlobe, ki jo daje v njej nameščen svetlobni vir, žaromet: obrniti, usmeriti reflektor; osvetljevati z reflektorjem; reflektorji v gledališču; žarnica v reflektorju / prižgati reflektor / avtomobilski reflektor ∙ ekspr. po dolgem času je igralec spet stopil pod reflektorje začel igrati v gledališču, filmih // kar odbija svetlobo, toploto: uporabiti zrcalo kot reflektor; reflektor za toploto, zvok ◊ fiz. reflektor astronomski daljnogled s konkavnim zrcalom kot objektivom; med. čelni reflektor vbočeno ogledalo, ki se nosi na čelu, za odbijanje, usmerjanje svetlobe pri pregledovanju ušesa, nosu, grla; rad. reflektor del oddajne ali sprejemne antene za odklanjanje elektromagnetnih valov v zaželeno smer ♪
  8.      reflektóren  -rna -o prid. (ọ̑) knjiž. refleksen: reflektorni gibi / reflektorno ravnanje reflektórno prisl.: reflektorno kaj narediti ♪
  9.      refléktorski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na reflektor: reflektorska zrcala / reflektorska razsvetlitev prizorišča ♪
  10.      refórma  -e ž (ọ̑) sprememba, spreminjanje a) sistema, ureditve česa: izvajati, zahtevati reformo; reforma koledarja, programa; reforme v cerkvi / publ. odkar je reforma, se je povečal izvoz / agrarna reforma razdelitev veleposesti med tiste, ki zemljo obdelujejo; gospodarska, šolska reforma b) vsebine česa: reforma nauka / Lutrova prizadevanja za reformo katoliške vere ♪
  11.      reformácija  -e ž (á) 1. versko in družbeno gibanje v 16. stoletju za reformiranje katoliške cerkve, vere: v obdobju reformacije smo Slovenci dobili knjižni jezik; zgodovina reformacije / nemška, slovenska reformacija // obdobje tega gibanja: reformacija traja skoraj celo šestnajsto stoletje 2. knjiž., redko reforma: začeti novo reformacijo šolstva ♪
  12.      reformacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na reformacijo: reformacijske ideje / reformacijski pisatelji / reformacijsko gibanje / reformacijski gospodarski ukrepi reformni ♦ zgod. reformacijske komisije protireformacijske komisije ♪
  13.      reformátor  -ja m (ȃ) kdor kaj reformira: reformator pravopisa, šolstva / verski reformatorji / Primož Trubar in drugi reformatorji na Slovenskem protestanti ♪
  14.      reformátorski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na reformatorje ali reformiranje: reformatorske ideje, težnje / reformatorski postopek / reformatorska stranka / redko Luter in drugi reformatorski voditelji reformacijski ♪
  15.      reformátorstvo  -a s (ȃ) zavzemanje, prizadevanje za reformo česa: njegovo reformatorstvo vzbuja odpor / jezikovno, versko reformatorstvo / reformatorstvo socialnodemokratske stranke ♪
  16.      refórmen  -mna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na reformo: reformni predpisi, ukrepi / reformno obdobje ◊ obl. reformna obleka okoli leta 1900 moderna obleka, ki je v primerjavi s predhodno modo bolj enostavna, udobna, praktična ♪
  17.      reformírati  -am dov. in nedov. (ȋ) spremeniti a) sistem, ureditev česa: reformirati organizacijo; reformirati pravopis, cerkveni red; program so samo reformirali, ne pa sestavili novega preuredili / ekspr. reformirati samega sebe spremeniti b) vsebino česa: protestanti so hoteli le reformirati krščanstvo reformíran -a -o: reformirano šolstvo ♦ rel. reformirana cerkev protestantska cerkev, katere ustanovitelja sta Zwingli in Kalvin, in iz nje izhajajoče cerkve, cerkvene skupnosti ♪
  18.      reformístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na reformiste ali reformizem: reformistična stranka; reformističen in radikalen / protestantsko reformistično gibanje ♪
  19.      reformízem  -zma m (ȋ) 1. polit. zavzemanje, prizadevanje za spremembo kapitalistične družbene ureditve v socialistično z reformami, ne pa z revolucijo: kritizirati reformizem; reformizem socialnodemokratskih strank; reformizem in oportunizem 2. publ. zavzemanje, prizadevanje za reformo česa: poskusi reformizma v šolstvu ♪
  20.      refórmski  -a -o prid. (ọ̑) knjiž. 1. reformen: reformski gospodarski ukrepi 2. reformističen: reformska stranka ♪
  21.      refrákcija  -e ž (á) fiz. pojav, da se spremeni smer valovanja pri prehodu v drugo snov; lom: refrakcija svetlobe; refrakcija zvoka ♦ astr. atmosferska refrakcija pojav, da se spremeni smer svetlobe pri prehodu skozi ozračje, zaradi česar so nebesna telesa navidezno višje nad obzorjem ♪
  22.      refrén  -a m (ẹ̑) 1. lit. besedilo, ki se v pesmi redno ponavlja zlasti na koncu verza ali kitice, pripev: brati refren; refren Prešernove pesmi ♦ muz. besedilo z melodijo, ki se v pesmi redno ponavlja zlasti na koncu verza ali kitice; pripev, odpev; fraza, ki se ponavlja na določenih mestih skladbe 2. ekspr., navadno s prilastkom kar se v govorjenju, besedilu pogosto ponavlja: njegov stalni refren je: nimam denarja / pil je ob neprestanem refrenu kletvic ponavljanju ♪
  23.      refrénski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na refren: refrenski del pesmi / refrenski ritem ♪
  24.      refundácija  -e ž (á) ekon. povrnitev denarja, ki ga je kdo porabil, izplačal: refundacija stroškov // povrnitev nepotrebne, v previsoki stopnji plačane dajatve: refundacija davka ♪
  25.      refundírati  -am dov. in nedov. (ȋ) ekon. povrniti denar, ki ga je kdo porabil, izplačal: refundirati potne stroške; refundirati delovni organizaciji osebne dohodke za delavce na vojaških vajah // povrniti nepotrebne, v previsoki stopnji plačane dajatve: ker je podjetje izdelek izvozilo, so mu refundirali davek ♪

   40.126 40.151 40.176 40.201 40.226 40.251 40.276 40.301 40.326 40.351  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA