Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
An (40.201-40.225) 
- redítelj 2 -a m (ȋ) star. rednik, hranilec: reditelj družine / reditelj sirote rejnik / konjski reditelj konjerejec ♪
- redíteljica 2 -e ž (ȋ) star. rednica, hranilka: sestra je bila njihova rediteljica / prodati so morali kravo, edino rediteljico družine / rediteljica sirote rejnica ♪
- redíteljski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na reditelje: rediteljska služba / učenec ni izpolnil svojih rediteljskih dolžnosti ♪
- redíti 1 -ím nedov., tudi rédi (ȋ í) 1. načrtno se ukvarjati z živalmi, zlasti v gospodarske namene: rediti govedo, konje, prašiče; v hribovitih krajih redijo ovce; rediti piščance za zakol / redili so nekaj krav in konja; telička bodo redili in ne prodali 2. načrtno krmiti žival, da bi se zredila; pitati: mesec dni pred zakolom so prašiča začeli rediti 3. delati (bolj) debelo: breje živali ne smemo preveč rediti / kruh, sladkor redi 4. raba peša preživljati, vzdrževati: s temi dohodki lahko redi ženo in otroke; ekspr. dela naj, dovolj dolgo so ga drugi redili / ekspr. ta kmetija brez hudega dela redi družino 5. zastar. hraniti, krmiti: rediti rake z mesom; sebe sta slabo redila, a še slabše konja ● star. pravijo, da vino redi kri ugodno vpliva na kri; ekspr. rediti gada na prsih, na srcu izkazovati dobrote človeku, ki je
dobrotniku nehvaležen, sovražen; ekspr. nima drugega dela, kot da si redi trebušček veliko, z užitkom jé; ekspr. sedel je v zaporu in redil uši imel redíti se 1. postajati (bolj) debel: zaradi dobre hrane in sedenja se redi; preveč, zelo se redi / nar. če bo deževalo, se bo krompir redil debelil 2. star. rasti, razvijati se: postrvi se najbolje redijo v čisti vodi; telička sta ostala živa in se dobro redila ● ekspr. ne boš se redil od dela drugih bogatel rejèn -êna -o: v voz je bil vprežen par rejenih konj; majhen rejen moški; s koruzo rejeni prašiči ∙ ekspr. nositi rejene nahrbtnike zelo polne; ekspr. imeti rejeno denarnico imeti veliko denarja ♪
- redívo -a s (í) knjiž. hranilne snovi: ker je rediva dosti, se zarodek razvije do končne stopnje / jajčno redivo ♪
- rêdkev -kve ž (é) kulturna rastlina z velikimi listi ali njen omeseneli podzemeljski del črne barve in ostrega okusa: opleti, sejati redkev / naribati redkev / redkev v solati / črna redkev ♦ bot. njivska redkev rastlina z belimi ali rumenimi cveti in črtalastimi plodovi, Raphanus raphanistrum ♪
- redko... ali rédko... prvi del zloženk (ẹ́) nanašajoč se na redek: redkobesednež, redkodlak; redkokdo ♪
- redkobesédnost -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost redkobesednega človeka: njegova redkobesednost je splošno znana / ženina redkobesednost je kazala, da je užaljena ♪
- redkocvéten -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki ima redke cvete: redkocvetni mandljevci ♦ bot. redkocvetna spominčica spominčica z nekaj cveti v socvetju, Myosotis sparsiflora ♪
- rédkokàm prisl. (ẹ́-ȁ) izraža zelo majhno število nedoločenih, poljubnih krajev, v katere je dejanje usmerjeno ali jih doseže: redkokam gre ♪
- rédkokjé prisl. (ẹ́-ẹ̄) izraža, da se dejanje dogaja na precej majhnem številu nedoločenih, poljubnih krajev: redkokje se tako dobro počuti kot pri njih ∙ tam je zadovoljna kakor redkokje zelo ♪
- rêdkvica -e ž (é) kulturna rastlina z manjšimi listi ali njen omeseneli podzemeljski del rdeče barve in ostrega okusa: puliti, sejati redkvico / obložiti jed z narezano redkvico / rdeča redkvica ♪
- rêdkvičen -čna -o prid. (é) nanašajoč se na redkvico: redkvično seme / redkvična solata ♪
- redník -a m (í) kdor preživlja koga, skrbi za koga: biti edini rednik svoje matere; rednik družine / ekspr. Nil je bil rednik Egipta ∙ star. ni imel očeta, le rednika rejnika ♦ čeb. čebelja družina, ki oskrbuje dodane ličinke ♪
- redníštvo -a s (ȋ) preživljanje koga, skrb za koga: zaradi dolgoletnega redništva ga je imel za očeta ∙ star. občina je podpirala redništvo rejništvo ♪
- rédnost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost rednega: sneg ovira rednost prometa / rednost plačevanja davkov / rednost dostave pošte je vzorna / občudovati prijateljevo rednost / navaditi otroka na rednost red ♪
- redoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na redovanje: redovalni kriteriji / redovalna konferenca konferenca učiteljskega zbora ob koncu vsakega četrtletja o učnih uspehih in vedenju učencev ♪
- redoválnica -e ž (ȃ) šol. uradna knjiga, v katero se vpisujejo ocene učencev določenega razreda, skupine: vpisovati ocene v redovalnico; dnevnik in redovalnica / žepna redovalnica učiteljeva beležnica za vpisovanje ocen ♪
- redóven 1 -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na samostanski, verski red: redovni predstojnik, sobrat / redovna obleka ♪
- redóven in rédoven -vna -o prid. (ọ̑; ẹ̑) šport., v zvezi redovne vaje vaje v enotnem korakanju, ravni in napeti drži in spreminjanju razporeditve za javno nastopanje ♪
- redovít -a -o prid. (ȋ) zastar. 1. redoljuben, reden: redovit človek / redovito življenje 2. reden, stalen: v teh krajih so poplave redovite 3. reden, pravilen: pojavljati se v redovitih presledkih / redovito gibanje nebesnih teles redovíto prisl.: redovito obiskovati; take stvari se redovito pozabljajo ♪
- redóvje 1 -a s (ọ̑) ekspr. redi, odlikovanja: redovje na prsih ♪
- redóvnica -e ž (ọ̑) članica samostanskega, verskega reda: postati redovnica; obleke redovnic ♪
- redóvnik -a m (ọ̑) član samostanskega, verskega reda: postati redovnik; frančiškani, kartuzijani in drugi redovniki ♪
- redóvniški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na redovnike: redovniški poklic / redovniška obleka ♪
40.076 40.101 40.126 40.151 40.176 40.201 40.226 40.251 40.276 40.301