Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (40.051-40.075)


  1.      razvràt  -áta m (ȁ á) neupoštevanje moralnih zakonov, družbenih norm, zlasti glede spolnosti: ob splošni krizi se je začel širiti razvrat; sla ga žene v vedno večji razvrat / moralni, politični razvrat; vdajati se spolnemu razvratu ♪
  2.      razvrátnež  -a m (ȃ) ekspr. razvraten človek: postal je pijanec in razvratnež ♪
  3.      razvrátnost  -i ž (ā) lastnost razvratnega človeka: mnogi vedo za njegovo razvratnost // ekspr. razvratno dejanje: počenjati razvratnosti / pijančevanje in razvratnost razvrat ♪
  4.      razvrednôtenost  -i ž (ȏ) stanje razvrednotenega: razvrednotenost denarja / razvrednotenost umetniškega dela ♪
  5.      razvrednôtiti  -im dov. (ō ȏ) 1. fin. znižati v zlatu ali tuji valuti izraženo vrednost domače valute: razvrednotiti denar; liro so spet razvrednotili / razvrednotiti zlato 2. znižati, zmanjšati vrednost česa: razvrednotiti kolek, znamko; pokojnine so se razvrednotile 3. vzeti čemu vrednost, pomen: to dejanje ga je moralno razvrednotilo; s takim govorjenjem se je sam razvrednotil / razvrednotiti človekovo delo; razvrednotiti pomen, vsebino gledališča razvrednôten -a -o: razvrednoten denar; razvrednoteno delo ♪
  6.      razvrstílen  -lna -o prid. (ȋ) avt., v zvezi razvrstilni pas prometni pas pred križiščem, v križišču, namenjen za vožnjo naravnost, za zavijanje v levo ali desno ♪
  7.      razvrstílo  -a s (í) knjiž. merilo, kriterij za razvrščanje: razvrstilo za delitev pojavov v skupine ♪
  8.      razvrstítev  -tve ž (ȋ) 1. glagolnik od razvrstiti: razvrstitev knjig na polici / odločiti se za razvrstitev člankov po času nastanka; razvrstitev učne snovi / razvrstitev učencev v skupine, po skupinah 2. položaj, v katerem je kaj kje glede na druge stvari: ustrezna razvrstitev prostorov / v končni razvrstitvi je naše moštvo zasedlo deseto mesto ♦ bot. spiralasta razvrstitev (listov) ♪
  9.      razvrstítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na razvrstitev: razvrstitveni znak / spremeniti razvrstitveni sistem ♪
  10.      razvŕščati  -am nedov. (ŕ) 1. delati, da pride kaj kam tako, da tvori vrsto, vrste: razvrščati kozarce, stole / razvrščati vojake ob meji; učenci so se začeli razvrščati / razvrščati se v skupine 2. delati, da je kaj v določenem zaporedju: razvrščati imena po abecedi; razvrščati in primerjati podatke / razvrščati otroke po velikosti 3. določati skupine glede na enake ali podobne lastnosti: razvrščati slike po obdobjih / razvrščati organizme v skupine / razvrščati ladje, letala po namenu ♪
  11.      razvŕtati  -am dov. (r̄) z vrtanjem narediti luknje, luknjice na več mestih: razvrtati desko / črvi so razvrtali omaro ♪
  12.      razzvóčje  -a s (ọ̑) knjiž., redko neskladnost, neubranost: razzvočje med pesmijo in vsakdanjim življenjem ♪
  13.      razžágati  -am dov. (ȃ) z žaganjem narediti kose, dele: razžagati desko / smreke so razžagali na štirimetrske hlode razžágan -a -o: razžagano deblo ♪
  14.      razžagováti  -újem nedov. (á ȗ) z žaganjem delati kose, dele: razžagovati debla / podolžno razžagovati ♪
  15.      razžalítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od razžaliti: tožil ga je zaradi razžalitve / vsi so imeli njegove besede za razžalitev / razžalitev časti ♦ jur. besedna, dejanska, simbolična razžalitev ♪
  16.      razžalíti  in razžáliti -im dov. (ȋ á ā) z nevljudnim, nespoštljivim dejanjem, govorjenjem povzročiti čustveno prizadetost: ni je hotel razžaliti; razžaliti očeta; javno razžaliti koga / te besede so ga zelo razžalile / razžalil je njegovo čast, dostojanstvo razžáljen -a -o: bil je razžaljen; razžaljena ljubezen; sam.: usoda trpečih in razžaljenih ♪
  17.      razžáljenost  -i ž (ā) stanje razžaljenega človeka: ponižanost in razžaljenost ♪
  18.      razžalostíti  -ím dov., razžalóstil in razžalostíl (ȋ í) narediti, povzročiti, da postane kdo žalosten: otroci so ga razžalostili / graja jo je razžalostila razžalostíti se postati žalosten: razžalostiti se zaradi otrok, nad otroki razžaloščèn -êna -o: tolažiti razžaloščeno mater ♪
  19.      razžarévati  -am nedov. (ẹ́) s segrevanjem povzročati, da kaj začne žareti: razžarevati kose kovine / sol razžarevajo tako dolgo, da se popolnoma prečisti ♪
  20.      razžaríti  -ím tudi razžáriti -im dov., razžáril (ȋ í; ā ȃ) 1. s segrevanjem povzročiti, da kaj začne žareti: razžariti kovino; razžariti iglo s plamenom, z električnim tokom / razžariti peč / ekspr. sonce je razžarilo puščavski pesek ♦ metal. razžariti do belega // z dovajanjem zraka povzročiti, da kaj začne žareti: razžariti oglje / razžariti cigareto; pren., ekspr. razžariti iskro duha 2. ekspr. povzročiti, da postane kaj zaradi vročine, napora rdeče, vroče: sonce in veter sta mu razžarila obraz; od hoje navkreber so se vsi razžarili / misel nanjo ga je razžarila 3. ekspr. narediti, povzročiti, da kaj nastopi z veliko silo, intenzivnostjo: taki prizori razžarijo strasti / s svojim pripovedovanjem jim je razžaril domišljijo; znova se je razžarilo upanje v zmago ● ekspr. ponovno srečanje mu je razžarilo srce ga je prevzelo, razveselilo; pesn. razžarilo se je lepo jutro nastalo je; ekspr. ob pogledu nanjo se mu oko razžari zelo je vesel, ko jo vidi; ponosen je nanjo razžárjen -a -o in razžarjèn -êna -o: razžarjeni obrazi; uničevati tkivo z razžarjeno iglo; razžarjena snov; bila je vsa razžarjena ♪
  21.      razžárjati  -am nedov. (á) 1. s segrevanjem povzročati, da kaj začne žareti: razžarjati železo; razžarjati na žarečem oglju / sonce je razžarjalo skale // z dovajanjem zraka povzročati, da kaj začne žareti: razžarjati oglje 2. ekspr. razsvetljevati: plameni so razžarjali hiše; okna so se razžarjala od bliskov 3. ekspr. delati, povzročati, da kaj nastopi z veliko silo, intenzivnostjo: razžarjati poželenje, strasti ● ekspr. razžarja ga ljubezen do nje ljubezen ga dela srečnega; ekspr. vino jih je začelo razžarjati zaradi popitega vina so postajali živahni, zgovorni ♪
  22.      razžárjenost  in razžarjênost -i ž (ȃ; é) stanje razžarjenega: razžarjenost kovine / ekspr. razžarjenost strasti ♪
  23.      razžénščiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. odvzeti, odstraniti nekatere ženske lastnosti: s takim ravnanjem so ženske razženščili ♪
  24.      razžgáti  -žgèm dov., razžgál (á ȅ) nav. ekspr. 1. z vročino poškodovati, uničiti: sonce jim je razžgalo kožo / pijača mu je razžgala grlo 2. povzročiti, da kaj nastopi z veliko silo, intenzivnostjo: razžgati ljubosumnost, sovraštvo // vzbuditi močen čustveni odziv: njena lepota mu je razžgala dušo / razžgati komu kri razžgáti se razgoreti se, razžareti se: žerjavica se je razžgala v plamen razžgán -a -o: razžgana koža; od hiše je ostalo samo razžgano zidovje ♪
  25.      razžígati  -am nedov. (ȋ ȋ) nav. ekspr. 1. z vročino uničevati: ogenj razžiga opeko / pijača mu je razžigala grlo 2. povzročati, da kaj nastopi z veliko silo, intenzivnostjo: razžigati ljubezen, strast // vzbujati močen čustveni odziv: njena lepota ga je razžigala ● ekspr. to ji znova razžiga stare rane povzroča velike (duševne) bolečine ♪

   39.926 39.951 39.976 40.001 40.026 40.051 40.076 40.101 40.126 40.151  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA