Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (39.976-40.000)


  1.      razumévnost  -i ž (ẹ́) star. razum, pamet: občudovali so fantovo razumevnost ♪
  2.      razumljív  -a -o prid., razumljívejši (ȋ í) ki se da razumeti: razumljiv pojav; razumljiva razlaga; zgodba je razumljiva; lahko, popolnoma, težko razumljiv / moderna umetnost je premalo razumljiva / njena skrb za otroke je razumljiva // ki se mu da ugotoviti pomen: razumljivi znaki; komaj razumljive besede / razumljiva izgovarjava razločna razumljívo prisl.: razumljivo pisano besedilo / v povedni rabi: razumljivo je, da se ne more strinjati; zdi se razumljivo, da bi rad obiskal te kraje / elipt. nima posluha, razumljivo; sam.: tak pojav je nekaj vsakdanjega, razumljivega ♪
  3.      razúmniški  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na razumnike: razumniški krogi, poklici / razumniški odnos do življenja ♪
  4.      razúmnost  -i ž (ú) lastnost, značilnost razumnega človeka: manjka mu razumnosti; občudoval je njeno razumnost / ekspr. razumnost ga je zapustila razum, razsodnost ♪
  5.      razúmski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na razum: razumsko dojemanje, spoznavanje; razumsko gledanje na svet / razumska sposobnost umska / razumski dosežki; razumska dejavnost / razumski človek; sošolcem se je zdela preveč razumska; razumski in čustven razúmsko prisl.: razumsko ga ni odklanjala; razumsko presojati, utemeljiti; razumsko zgrajena pesem; sam.: dajati prednost razumskemu pred domišljijskim ♪
  6.      razúmskost  -i ž (ȗ) lastnost, značilnost razumskega: izrazita razumskost teh pesmi; razumskost znanstvenega stila // uveljavljanje, poudarjanje razuma v kaki dejavnosti, zlasti ustvarjalni: v pesnikovi zbirki se očitno kaže razumskost / ekspr. suha razumskost ♪
  7.      razúra  -e ž (ȗ) knjiž., redko radiranje, brisanje: v dokumentih je razura prepovedana ◊ gled. z ličilom potemnjen briti del igralčevega obraza ♪
  8.      razúzdati  -am dov. (ȗ) sneti, odstraniti uzdo: razuzdati konja; pren., knjiž. razmere so razuzdale človeški egoizem razúzdan -a -o: razuzdan konj; prim. razuzdán ♪
  9.      razváda  -e ž (ȃ) slaba, neprimerna navada: sesanje prsta je pogosta otroška razvada; skušal se je znebiti stare razvade; grde razvade; pivska razvada / nohte grize iz razvade ♪
  10.      razvádica  -e ž (ȃ) ekspr. manjšalnica od razvada: dobro pozna njegove razvadice ♪
  11.      razváditi  -im dov. (á ȃ) s pretirano nego, popustljivostjo povzročiti, da postane kdo zelo zahteven, izbirčen: moža ne bi smela tako razvaditi; razvaditi otroka; med boleznijo se je zelo razvadil // z dajanjem dobrih, kvalitetnih stvari povzročiti, da postane kdo še bolj zahteven: razvadil jo je z dragocenimi oblekami / razvaditi psa s klobasami / razvaditi okus poslušalcev razvájen -a -o: razvajen otrok; ima razvajen želodec; niso je marali, ker je bila preveč razvajena ♪
  12.      razvájati  -am nedov. (ā) s pretirano nego, popustljivostjo povzročati, da postane kdo zelo zahteven, izbirčen: starši razvajajo otroke; doma ga preveč razvajajo; rad se razvaja // z dajanjem dobrih, kvalitetnih stvari povzročati, da postane kdo še bolj zahteven: razvajati domače živali z dobro hrano ♪
  13.      razvájenček  -čka m (ȃ) manjšalnica od razvajenec: ta otrok je velik razvajenček ♪
  14.      razvájenec  -nca m (ȃ) ekspr. razvajen človek: fant je razvajenec; sebičnež in razvajenec / bil je očetov razvajenec ljubljenec ♪
  15.      razvájenost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost razvajenega človeka: moti ga fantova razvajenost; razvajenost otrok ♪
  16.      razvalína  -e ž (í) 1. nav. mn. ostanki podrte stavbe, stavb: na hribu so grajske razvaline; razvaline naselij / mesto je v razvalinah; pren., ekspr. za seboj je pustila razvaline 2. ekspr., navadno v povedni rabi duševno in telesno propadel človek: oče je prava razvalina / postala je telesna, živčna razvalina ♪
  17.      razváljati  -am dov., tudi razvaljájte; tudi razvaljála (á) z valjanjem narediti tanko, tanjše: razvaljati testo; razvaljati železo / razvaljati v plošče razváljan -a -o: razvaljano testo ♪
  18.      razvalováti  -újem dov. (á ȗ) redko razvaloviti: veter je razvaloval morje / ti dogodki so razvalovali množico vznemirili, razvneli razvalován -a -o: razvalovana gladina ♪
  19.      razvažálen  -lna -o prid. (ȃ) namenjen za razvažanje: razvažalni avtomobil ♪
  20.      razvážati  -am nedov. (ȃ) z vožnjo spravljati na več mest: razvažati blago; razvažati z avtomobilom / ves dan je razvažal gnoj na njivo vozil ♪
  21.      razvèd  -éda m (ȅ ẹ́) knjiž. ugotavljanje svoje lege, svojega položaja glede na določene točke, znamenja; orientacija: megle so motile razved / imeti dober čut za razved ♪
  22.      razvédeti se  -vém se dov. (ẹ́) 1. postati znan, javen: novica se je hitro razvedela; po vasi se je razvedelo, da krade 2. knjiž. določiti svojo lego, položaj glede na določene točke, znamenja; orientirati se: v temi se ni mogel razvedeti; razvedeli so se po drevju // določiti svoj položaj, svoje stališče glede na kaj: v hitrih spremembah se ni znal razvedeti / razvedeti se v glasbi ♪
  23.      razvedováti se  -újem se nedov. (á ȗ) knjiž. določati svojo lego, položaj glede na določene točke, znamenja; orientirati se: razvedovati se v neznanem kraju ♪
  24.      razvedrílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na razvedrilo: razvedrilni sprehodi; razvedrilne igre; razvedrilno čtivo / prireditev je imela razvedrilen namen / razvedrilni in tekmovalni športi ♪
  25.      razvedríti  -ím dov., razvédril; razvedrèn (ȋ í) narediti, povzročiti, da postane kdo veder, dobro razpoložen: razvedriti goste; s svojim pripovedovanjem jih je razvedril; hodijo na izlete, da se malo razvedrijo ∙ ekspr. obraz se ji je razvedril postala je vedra, dobro razpoložena razvedríti se zvedriti se: nebo se je razvedrilo ♪

   39.851 39.876 39.901 39.926 39.951 39.976 40.001 40.026 40.051 40.076  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA