Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
An (39.963-39.987) 
- raztrésti -trésem dov., raztrésite in raztresíte; nam. raztrést in raztrèst (ẹ́) 1. narediti, da kaj sipkega, drobnega ni več skupaj: raztresti moko, sladkor; raztresti kovance po tleh; sadje se je raztreslo iz košare / konja sta raztresla deteljo / veter je raztresel seme po polju 2. povzročiti, da kdo ni več (miselno) zbran, osredotočen na kaj: pri učenju ga vsaka stvar raztrese; s svojim obiskom sta jo raztresla // povzročiti, da kdo preneha intenzivno misliti na kaj: delo ga raztrese; prijatelji so ga skušali raztresti; šel je na sprehod, da bi se raztresel; raztresti se z branjem raztrésen -a -o 1. deležnik od raztresti: pobirati raztresene stvari; po tleh raztreseno zrnje ∙ njegovi članki so raztreseni po revijah so, se nahajajo v revijah; hiše so raztresene po pobočju so na pobočju
neenakomerno oddaljene druga od druge 2. ki ni sposoben dalj časa biti (miselno) zbran, osredotočen na kaj: raztresen človek; pri učenju je raztresen; prisl.: raztreseno govoriti ♪
- raztréščiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. razbiti, razdrobiti: raztreščiti kozarec; zrcalo se je raztreščilo na tisoč koščkov / grozil mu je, da mu bo raztreščil glavo / vihar je raztreščil ladjo; čoln se je raztreščil ob skali raztréščiti se razleteti se, eksplodirati: granata se mu je raztreščila v rokah raztréščen -a -o: raztreščena ladja; od udarca raztreščena vrata ♪
- raztŕgati -am stil. -tŕžem dov. (ŕ ȓ) 1. s trganjem narediti, da kaj ni več celo: pes mu je raztrgal hlače; raztrgati papir; ovitek se je hitro raztrgal; popolnoma raztrgati / raztrgati na koščke, nitke / ob padcu si je raztrgal dlan ranil // narediti, da kaj ni več strnjeno, celo: voda je raztrgala nasip / sonce je raztrgalo oblake // s trganjem poškodovati, uničiti: raztrgati knjigo, pismo; komaj dokončani rokopis je raztrgal / vijaki so raztrgali les 2. z rabo, uporabo narediti, da kaj ni več celo: raztrgati jopico na komolcih; raztrgal je že drugi par čevljev; obleka se je raztrgala po šivih 3. raniti, poškodovati, navadno s čim ostrim: lev je žrtvi razparal trebuh in raztrgal boke / granata mu je raztrgala nogo ● ekspr.
člankar ga je raztrgal na kosce njegovo delo je ocenil zelo negativno; ekspr. kašelj mu je skoraj raztrgal pljuča zelo je kašljal; ekspr. raztrgati okove, verige osvoboditi se; ekspr. ne moremo se raztrgati delati več, kot zmoremo; ekspr. ne morem pomagati, pa če se raztrgaš sploh ne; ekspr. raztrgal se bo od jeze zelo je jezen raztŕgan -a -o: raztrgani čevlji; skozi raztrgane oblake so se kazale zvezde; to je povedal v raztrganih stavkih; raztrgana obleka, vreča; hodili so v raztrganih skupinah ∙ pog. govori kakor raztrgan dohtar veliko, spretno; žlahta je raztrgana plahta od sorodstva človek ne more pričakovati pomoči, koristi; prisl.: raztrgano govoriti ♪
- raztrkljáti -ám dov. (á ȃ) s trkljanjem narediti, da kaj ni več skupaj: raztrkljati frnikole; kovanci so se raztrkljali po mizi ♪
- raztrobéntati -am dov. (ẹ̑) slabš. na več krajih reči, povedati: njegove besede je kmalu raztrobentala ∙ slabš. puristi so marsikateri izraz raztrobentali za germanizem označili ♪
- raztròs -ôsa in -ósa m (ȍ ó, ọ́) knjiž. razširitev, razširjenje: raztros bacilov / v krvi in organih so se pojavili raztrosi razsevki, zasevki ♪
- raztŕžen -žna -o prid. (r̄) nanašajoč se na raztrganje: jasno vidna raztržna črta ♦ teh. raztržna obremenitev največja mogoča obremenitev, ki jo telo še prenese, ne da bi se raztrgalo ♪
- raztvárjati -am nedov. (á) knjiž., redko razkrajati, razgrajevati: raztvarjati hranilne snovi; očesne sestavine se začnejo raztvarjati ♪
- razúm -a m (ȗ) sposobnost vključevati, sprejemati v zavest in ugotavljati vzročne, logične povezave: razum je njegova odlika; zaradi starosti mu peša razum; imeti, izgubiti razum; vsi so občudovali očetov razum / delati z razumom; vse presoja s hladnim razumom; ekspr. preblisk zdravega razuma / ekspr.: vse to je ustvaril človekov razum; z razumom obdarjeno bitje človek ∙ ekspr. če je malo več pil, mu je razum ovila megla ni mogel več logično misliti, trezno presojati ♦ filoz. čisti razum spoznavna zmožnost duha, ločena od čutnih zaznav in čustev // miselno-spoznavna stran človeka: pri njem razum prevladuje nad čustvom; ekspr. poslušati razum; uskladiti čustva in razum ♪
- razúmar -ja m (ȗ) nav. slabš. kdor sprejema razum kot edino vodilo pri mišljenju, ravnanju: bil je velik razumar ♪
- razúmarski -a -o prid. (ȗ) nav. slabš. ki sprejema razum kot edino vodilo pri mišljenju, ravnanju: bil je razumarski človek; ne bodi tako razumarski // ki izraža tako mišljenje, ravnanje: razumarski odnos do ljudskega blaga; razumarski pouk / razumarska kultura ♪
- razuméti -úmem dov. in nedov., razúmel tudi razumèl in razumél (ẹ́ ȗ) 1. vključiti, sprejeti v zavest in ugotoviti vzročne, logične povezave: učenci snovi kljub razlagi niso razumeli; s svojo bistroumnostjo je problem hitro razumel; filma ne razumem popolnoma / ti tega ne razumeš; ne morem razumeti, kako se je to zgodilo // ugotoviti vsebino, smisel: nekaj je govoril o tem, pa ga nisem razumel; če te dobro, prav razumem, prideš prihodnji teden / njegovih stališč niso razumeli 2. s prislovnim določilom imeti v mislih, v zavesti kaj glede na bistvene lastnosti, vsebino tako, kot izraža določilo: tega dela ne smemo razumeti preozko; hotel je povedati, kako on razume življenje in svobodo / ta arhitekt razume stavbo še precej tradicionalno 3. imeti, izražati naklonjen, pozitiven odnos do mišljenja, čustvovanja, ravnanja koga: samo žena ga razume;
razumeti mladostnika, otroka; čisto, popolnoma te razumem / razumeti skrbi, slabosti koga 4. akustično zaznati tako, da se lahko ugotovi vsebina, smisel: govori glasneje, nič te ne razumem; z mojega sedeža sem vse razumel; le s težavo ga razume, ker jeclja; po telefonu se slabo razume 5. biti sposoben dojeti vsebino česa, izraženega v tujem jeziku: razume poljsko in rusko; nekoliko razume tudi francosko; nemško sicer razume, govoriti pa ne zna // biti sposoben dojeti vsebino česa sploh: fizike prav nič ne razume 6. v medmetni rabi izraža podkrepitev ukaza: ostal boš lepo doma, razumeš; tako bo in nič drugače, si razumela // pog. izraža podkrepitev sploh: to je tako vsakdanje, razumeš, skoraj banalno; pridem tja, razumete, tam pa nikogar ● razume tudi šalo je ne vzame za slabo, ni takoj užaljen; pod okusom vsakdo razume nekaj drugega vsak ima drugačen, svoj okus; pog. dal mi je razumeti, da
me ne mara očitno, v neprimerni obliki mi je to pokazal; kako naj to razumem kako je to mišljeno; ne razumi me napačno ne razlagaj si mojih besed drugače, kot sem mislil; ne vzemi tega za slabo razuméti se nedov. 1. živeti skladno, v slogi: pri tej hiši se razumejo; s starši, z ženo se ne razume 2. v zvezi z na poznavati, obvladovati: razume se tudi na biologijo; na svoje delo se dobro razume; na to se razume kakor zajec na boben prav nič 3. v medmetni rabi izraža, da česa ni treba posebej pojasnjevati: vsi pridemo, se razume; prinesi tudi vino, se razume / to se razume samo po sebi razúmljen -a -o: napačno razumljene besede; nikoli ni prav razumljen ♪
- razumévati -am nedov. (ẹ́) 1. vključevati, sprejemati v zavest in ugotavljati vzročne, logične povezave: knjiga bo bralcem pomagala razumevati aktualne procese v naši družbi; začenja razumevati, da je življenje resna stvar ∙ star. nič več ni razumevala se zavedala 2. s prislovnim določilom imeti v mislih, v zavesti kaj glede na bistvene lastnosti, vsebino tako, kot izraža določilo: svoj položaj napačno razumeva; tako so to besedo razumevali tudi njegovi somišljeniki 3. postajati sposoben dojeti vsebino česa, izraženega v tujem jeziku: pomalem začenja razumevati tujo govorico // postajati sposoben dojeti vsebino česa sploh: otrok govor vse bolje razumeva in se vedno bolje izraža / razumevati duha nove dobe razumevajóč -a -e 1. deležnik od razumevati: prerekali so se zaradi te besede, razumevajoč jo vsak po svoje; dobro razumevajoč svoj položaj 2. ki izraža, kaže naklonjen, pozitiven
odnos do mišljenja, čustvovanja, ravnanja koga: hotel je biti razumevajoč predstojnik; do hčerke je zelo razumevajoč / razumevajoč nasmeh; razumevajoče oči; prisl.: razumevajoče pogledati ♪
- razumévnost -i ž (ẹ́) star. razum, pamet: občudovali so fantovo razumevnost ♪
- razumljív -a -o prid., razumljívejši (ȋ í) ki se da razumeti: razumljiv pojav; razumljiva razlaga; zgodba je razumljiva; lahko, popolnoma, težko razumljiv / moderna umetnost je premalo razumljiva / njena skrb za otroke je razumljiva // ki se mu da ugotoviti pomen: razumljivi znaki; komaj razumljive besede / razumljiva izgovarjava razločna razumljívo prisl.: razumljivo pisano besedilo / v povedni rabi: razumljivo je, da se ne more strinjati; zdi se razumljivo, da bi rad obiskal te kraje / elipt. nima posluha, razumljivo; sam.: tak pojav je nekaj vsakdanjega, razumljivega ♪
- razúmniški -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na razumnike: razumniški krogi, poklici / razumniški odnos do življenja ♪
- razúmnost -i ž (ú) lastnost, značilnost razumnega človeka: manjka mu razumnosti; občudoval je njeno razumnost / ekspr. razumnost ga je zapustila razum, razsodnost ♪
- razúmski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na razum: razumsko dojemanje, spoznavanje; razumsko gledanje na svet / razumska sposobnost umska / razumski dosežki; razumska dejavnost / razumski človek; sošolcem se je zdela preveč razumska; razumski in čustven razúmsko prisl.: razumsko ga ni odklanjala; razumsko presojati, utemeljiti; razumsko zgrajena pesem; sam.: dajati prednost razumskemu pred domišljijskim ♪
- razúmskost -i ž (ȗ) lastnost, značilnost razumskega: izrazita razumskost teh pesmi; razumskost znanstvenega stila // uveljavljanje, poudarjanje razuma v kaki dejavnosti, zlasti ustvarjalni: v pesnikovi zbirki se očitno kaže razumskost / ekspr. suha razumskost ♪
- razúra -e ž (ȗ) knjiž., redko radiranje, brisanje: v dokumentih je razura prepovedana ◊ gled. z ličilom potemnjen briti del igralčevega obraza ♪
- razúzdati -am dov. (ȗ) sneti, odstraniti uzdo: razuzdati konja; pren., knjiž. razmere so razuzdale človeški egoizem razúzdan -a -o: razuzdan konj; prim. razuzdán ♪
- razváda -e ž (ȃ) slaba, neprimerna navada: sesanje prsta je pogosta otroška razvada; skušal se je znebiti stare razvade; grde razvade; pivska razvada / nohte grize iz razvade ♪
- razvádica -e ž (ȃ) ekspr. manjšalnica od razvada: dobro pozna njegove razvadice ♪
- razváditi -im dov. (á ȃ) s pretirano nego, popustljivostjo povzročiti, da postane kdo zelo zahteven, izbirčen: moža ne bi smela tako razvaditi; razvaditi otroka; med boleznijo se je zelo razvadil // z dajanjem dobrih, kvalitetnih stvari povzročiti, da postane kdo še bolj zahteven: razvadil jo je z dragocenimi oblekami / razvaditi psa s klobasami / razvaditi okus poslušalcev razvájen -a -o: razvajen otrok; ima razvajen želodec; niso je marali, ker je bila preveč razvajena ♪
- razvájati -am nedov. (ā) s pretirano nego, popustljivostjo povzročati, da postane kdo zelo zahteven, izbirčen: starši razvajajo otroke; doma ga preveč razvajajo; rad se razvaja // z dajanjem dobrih, kvalitetnih stvari povzročati, da postane kdo še bolj zahteven: razvajati domače živali z dobro hrano ♪
39.838 39.863 39.888 39.913 39.938 39.963 39.988 40.013 40.038 40.063