Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (39.301-39.325)


  1.      razčemériti  -im tudi razčmériti -im [prva oblika čǝm in čem] dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. povzročiti, da postane kdo čemeren: slabo vreme ljudi razčemeri razčemériti se tudi razčmériti se postati čemeren: hitro se razčemeri / ob slabi novici se mu je razčemeril obraz ♪
  2.      razčepériti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) nav. ekspr. 1. postaviti v pokončen, štrleč položaj: razčeperiti dlako, perje // s postavljanjem perja v pokončen, štrleč položaj narediti kaj bujno, košato: pav je razčeperil rep 2. razširiti, razmakniti: žaba je razčeperila krake razčepériti se 1. dobiti pokončno, štrleče perje: papiga se razčeperi 2. oblastno, prevzetno se postaviti, namestiti: razčeperil se je pri vratih, da ni mogel nihče vstopiti / v kupeju se je razčeperil, kot da je sam udobno se namestil, neglede na druge // postati oblasten, prevzeten: odkar je direktorjeva žena, se je zelo razčeperila 3. postati jezen, užaljen: čemu si se zaradi nekaj besed tako razčeperil / sosed se je razčeperil, da je zemlja njegova je jezno, užaljeno rekel razčepérjen -a -o: razčeperjeno perje ♪
  3.      razčesáti  -čéšem dov., razčêši razčešíte; razčêsal (á ẹ́) 1. s česanjem narediti, da kaj ni več sprijeto, razmršeno: razčesati brado; razčesati si lase / razčesati otroka; zvečer se je dobro razčesala / razčesati s krtačo, z glavnikom / redko razčesati na prečo počesati na prečo 2. s česanjem narediti, da kaj ne obstaja več: razčesati kite; razčesala si je pričesko 3. ekspr. sunkovito raztrgati v trakove, pramene: razčesati papir / pri plezanju sem si razčesal hlače razčesán -a -o: razčesani lasje; od burje razčesana drevesa ♪
  4.      razčesávati  -am nedov. (ȃ) 1. s česanjem delati, da kaj ni več sprijeto, razmršeno: razčesavati brado; razčesavati si lase / razčesavati predivo; pren., ekspr. veter razčesava travo 2. s česanjem delati, da kaj ne obstaja več: razčesavati kite; razčesavala si je pričesko, ki so ji jo naredili pri frizerju 3. ekspr. sunkovito trgati v trakove, pramene: razčesavati krpo / razčesavati na kose ♪
  5.      razčetŕtiti  -im dov. (r̄ ȓ) 1. razkosati zaklano žival na četrti: razčetrtiti vola ∙ knjiž. razčetrtiti pomarančo razdeliti jo na štiri dele 2. zastar. usmrtiti z razsekanjem, raztrganjem telesa; razčetveriti: uporne kmete so razčetrtili ♪
  6.      razčetvériti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. razkosati zaklano žival na četrti: mesar je zaklanega prašiča razčetveril 2. usmrtiti z razsekanjem, raztrganjem telesa: Gubca so mučili in razčetverili razčetvérjen -a -o: razčetverjena ovca ♪
  7.      razčetvérjati  -am nedov. (ẹ́) 1. razkosavati zaklano žival na četrti: klavec je razčetverjal zaklane prašiče 2. usmrčevati z razsekanjem, raztrganjem telesa: uporne kmete so razčetverjali in obešali ♪
  8.      razčetvóriti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) zastar. razčetveriti: razčetvoriti zaklano tele / upornike so mučili in nato razčetvorili ♪
  9.      razčístiti  -im dov. (í ȋ) z razpravljanjem, raziskovanjem ugotoviti pravo vsebino, bistvo česa: razčistiti bo treba še nekaj podrobnosti; razčistiti poglede, stališča; učitelj bi moral problem, zadevo razčistiti z učenci / posvetovanje je razčistilo nekaj bistvenih vprašanj / publ. treba bo razčistiti, zakaj nastajajo izgube ● publ. na sestanku so razčistili položaj naredili, da so postala določena dejstva in odnosi med njimi jasna, urejena; publ. razčistiti s predsodki otresti se, znebiti se jih; publ. nujno je, da razčistimo s preteklostjo jo kritično presodimo; ekspr. sam s seboj je že razčistil spoznal je, kakšen je v resnici razčíščen -a -o: počakati je treba, da bodo razčiščena nekatera sporna vprašanja ∙ publ. o tej stvari nima razčiščenih pojmov stvari ne razume pravilno, ne pozna je dobro ♪
  10.      razčiščeváti  -újem nedov. (á ȗ) z razpravljanjem, raziskovanjem ugotavljati pravo vsebino, bistvo česa: razčiščevati probleme, vprašanja; take zadeve se razčiščujejo samo v navzočnosti prič ♪
  11.      razčlémben  -bna -o in razčlémben -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na razčlembo: razčlembni postopek / občudoval je njegove razčlembne sposobnosti ♦ gled. razčlembna vaja vaja, pri kateri dramaturg in režiser predstavita dramsko delo in razložita zamisel uprizoritve ♪
  12.      razčlenítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od razčleniti: razčlenitev prostora s pregradami / idejna, vsebinska razčlenitev; natančna, podrobna razčlenitev; razčlenitev pesmi, romana / razčlenitev stavka ♪
  13.      razčléniti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. razdeliti celoto na zaključene dele, enote: razčleniti parcelo; razčleniti prostor s premičnimi stenami / hribi razčlenijo pokrajino v tri dele // narediti kaj členovito: delovanje morja je razčlenilo jadransko obalo; doline, gorovja in reke razčlenijo relief dežele 2. ugotoviti sestavne dele česa: nekateri elementi umetnine se ne dajo razčleniti; razčleniti roman; razčleniti do najmanjših podrobnosti; kritično razčleniti ● v govoru je razčlenil njegovo revolucionarno delovanje prikazal, predstavil; publ. hitro so morali razčleniti nastali položaj presoditi, oceniti ◊ arhit. z lizenami razčleniti fasado; lingv. razčleniti stavek; šol. razčleniti učni načrt razčlénjen -a -o: dobro razčlenjen problem; naša obala je zelo razčlenjena ♦ alp. plezati po dobro razčlenjenem kaminu ♪
  14.      razčlenítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na razčlenitev: razčlenitvene sposobnosti ♦ mat. razčlenitveni zakon distributivnostni zakon ♪
  15.      razčlénjenost  -i ž (ẹ̑) lastnost razčlenjenega: razčlenjenost jadranske obale / narečna razčlenjenost slovenskega jezika ♪
  16.      razčlenjeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razčlenjevanje: razčlenjevalna metoda / kritično razčlenjevalni opis razmer ♪
  17.      razčlenjeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. deliti celoto na zaključene dele, enote: reke razčlenjujejo pokrajino // delati kaj členovito: morje s svojim delovanjem razčlenjuje obalo 2. ugotavljati sestavne dele česa: v članku razčlenjuje sodobno poezijo; izčrpno, natančno razčlenjevati; razčlenjevati do podrobnosti ∙ pravilnik razčlenjuje določila zakona jih podrobneje določa; publ. pravilno razčlenjevati položaj presojati, ocenjevati razčlenjujóč -a -e: površno razčlenjujoč probleme, je marsikdaj napačno sklepal; razčlenjujoč človek ♪
  18.      razčlovéčenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od razčlovečiti: roman prikazuje razčlovečenje človeške družbe; razčlovečenje zdravniške etike v nacistični Nemčiji; boj proti razčlovečenju ♪
  19.      razčlovečeváti  -újem nedov. (á ȗ) odvzemati, odstranjevati človeške vrednote, dostojanstvo: vojne človeštvo razčlovečujejo razčlovečujóč -a -e: razčlovečujoče posledice potrošniške miselnosti ♪
  20.      razčlovéčiti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) odvzeti, odstraniti človeške vrednote, dostojanstvo: potrošniška miselnost človeka razčloveči / razčlovečiti odnose med ljudmi / delo ob tekočem traku lahko človeka razčloveči razčlovéčen -a -o: razčlovečen človek; razčlovečena družba ♪
  21.      razčŕtati  -am dov. (ŕ r̄) s črtami razdeliti: razčrtati ploskev na četverokotnike; razčrtati v manjše dele / ekspr. električne žice so razčrtale zemljišče podolgem in počez razčŕtan -a -o: razčrtan papir ♪
  22.      razčustvováti  -újem dov. (á ȗ) knjiž. močno čustveno vznemiriti: dekletovo pripovedovanje ga je razčustvovalo; starec se je razčustvoval razčustvován -a -o: razčustvovan človek; postal je razčustvovan; prisl.: razčustvovano je zajokala ♪
  23.      razdájati  -am nedov. (ȃ) dajati po delih: razdajati svoje bogastvo; razdajala je, dokler je bilo kaj v kašči; preveč razdaja, da bi kaj imela / ekspr. svoje znanje je nesebično razdajal // podarjati: svojih slik ni prodajal, ampak razdajal prijateljem razdájati se s požrtvovalnim, nesebičnim delom porabljati svoje sposobnosti za druge: mati se razdaja družini; vse življenje se je samo razdajala / pesnik se razdaja ● knjiž. v ljubezni sta se razdajala se drug drugemu predajala razdajajóč -a -e: razdajajoča se ženska ♪
  24.      razdálja  -e ž (ȃ) dolžina najkrajše črte med dvema predmetoma ali točkama: razdalja se veča; izmeriti razdaljo; kilometrska, majhna, velika razdalja; krajevna razdalja; prenos energije na večje razdalje; razdalja do sto metrov; razdalja od vrat do postelje; razdalja med kolesoma; kažipot z označbo razdalj / strelna, vidna razdalja / prehoditi razdaljo v eni uri / stati v primerni, ekspr. spoštljivi razdalji; streljati (i)z razdalje petnajstih metrov; približati se na razdaljo desetih korakov / avtobus ima v razdalji dveh kilometrov dve postaji na relaciji // časovna dolžina, ki loči dva dogodka: razdalja nam pomaga, da odločitve pravičneje ocenimo / časovna razdalja / iz razdalje so vsi dogodki drugačni ● ekspr. v sodobnem času se razdalje manjšajo z novimi prevoznimi, obveščevalnimi sredstvi se svet lažje, hitreje spoznava; zna varovati razdaljo do podrejenih ni z njimi preveč prijazen, domač; pog. držati ljudi v razdalji ne biti z njimi preveč prijazen, domač; knjiž. med tema filozofskima sistemoma je nepremostljiva razdalja sta si zelo različna, nasprotna; knjiž. med očetom in sinom je velika razdalja ni čustvene povezanosti, duhovne sorodnosti ◊ avt. varnostna razdalja; zavorna razdalja ki jo prevozi vozilo od začetka zaviranja do takrat, ko se ustavi; fiz. goriščna razdalja; fot. predmetna razdalja; teh. medosna razdalja ♪
  25.      razdáljnik  -a m (ȃ) adm. priprava na pisalnem stroju za nastavljanje razdalje med vrsticami ♪

   39.176 39.201 39.226 39.251 39.276 39.301 39.326 39.351 39.376 39.401  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA