Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (39.013-39.037)


  1.      radiométričen  -čna -o prid. (ẹ́) teh. nanašajoč se na merjenje radioaktivnosti: radiometrične preiskave ♦ mont. radiometrična separacija ločevanje radioaktivnih rudnin od jalovine po stopnji radioaktivnosti ♪
  2.      rádionavigácija  -e ž (ā-á) navigacija s pomočjo radijskih valov: antene, naprave za radionavigacijo ♪
  3.      rádiooddájen  -jna -o prid. (ā-ȃ) nanašajoč se na radijsko oddajanje: radiooddajna naprava / radiooddajna postaja ♪
  4.      rádiotéhnika  -e ž (ā-ẹ́) 1. tehnika prenašanja signalov z radijskimi valovi: zanima ga radiotehnika; razvoj radiotehnike 2. izdelovanje, uporaba in popravljanje radijskih aparatov: ukvarjati se z radiotehniko ♪
  5.      rádiotelefónski  -a -o prid. (ā-ọ̑) nanašajoč se na radiotelefon: radiotelefonska zveza s kopnim / radiotelefonska postaja ♪
  6.      rádiotelegráf  -a m (ā-ȃ) ptt električna naprava za prenašanje dogovorjenih znakov na daljavo z radijskimi valovi, brezžični brzojav: namestiti radiotelegraf ♪
  7.      rádiotelegrafíst  -a m (ā-ȋ) kdor se (poklicno) ukvarja s sprejemanjem in oddajanjem sporočil po radiotelegrafu: radiotelegrafist je oddal sporočilo; izučiti se za radiotelegrafista ♪
  8.      rádiotelegrám  -a m (ā-ȃ) ptt telegram, poslan po radijskih valovih, brezžična brzojavka: poslati radiotelegram na ladjo ♪
  9.      rádioteleskóp  tudi rádioteleskòp -ópa m (ā-ọ̑; ā-ȍ ā-ọ́) astr. elektronska naprava z anteno za sprejemanje radijskega sevanja iz vesolja: namestiti, usmeriti radioteleskop; proučevanje Sonca z radioteleskopom ♪
  10.      rádiotelevizíja  tudi rádiotelevízija -e ž (ā-ȋ; ā-í) dejavnost, ki se ukvarja z javnosti namenjenim oddajanjem zvočnih in slikovnih sporočil po radijskih valovih: novi dosežki radiotelevizije; razvoj radiotelevizije // ustanova za tako dejavnost: direktor radiotelevizije / prireditev bo prenašala jugoslovanska radiotelevizija jugoslovanske radijske in televizijske postaje / Radiotelevizija [RTV] Ljubljana ♪
  11.      rádiotelevizíjski  tudi rádiotelevízijski -a -o prid. (ā-ȋ; ā-í) nanašajoč se na radiotelevizijo: radiotelevizijski oddajnik; radiotelevizijska postaja; radiotelevizijsko omrežje / radiotelevizijski delavci ♪
  12.      radírati  -am nedov. (ȋ) 1. navadno z radirko brisati, odstranjevati napisano, narisano: piše domačo nalogo in kar naprej radira; nalahko radirati / packo je radiral kar z nožičkom 2. dov. in nedov. zradirati: radirati pomožne črte; pren., ekspr. ta narod so hoteli radirati z zemljevida ♪
  13.      radírka  -e ž (ȋ) manjši izdelek, navadno iz gume, za brisanje, odstranjevanje napisanega, narisanega: uporabljati radirko / mehka, trda radirka; radirka za črnilo ♪
  14.      radíst  -a m (ȋ) žarg., voj. radiotelegrafist: radist je sprejel šifrirano sporočilo ♪
  15.      rado...  prvi del zloženk nanašajoč se na rad: radodaren, radovednež, radovoljen ♪
  16.      radodáren  -rna -o prid., radodárnejši (á ā) ki rad daruje, da: radodaren človek; dobra in radodarna gostiteljica; bil je radodarnejši kot navadno / ekspr. ima radodarne roke / ekspr.: z obljubami, pohvalami so zelo radodarni radi obljubljajo, hvalijo; radodarna zemlja rodovitna ∙ ekspr. narava je bila pri tej ženski radodarna ta ženska je lepa, pametna radodárno prisl.: radodarno je razdajal, kar je imel ∙ ekspr. radodarno namazan kruh na debelo ♪
  17.      radodárnost  -i ž (á) lastnost radodarnega človeka: znan je po svoji radodarnosti / ekspr. z radodarnostjo je delil nauke in nasvete ♪
  18.      radogléden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. ki rad gleda, opazuje: njegove radogledne oči niso bile prikrajšane za lepoto starodavnega mesta // radoveden: skrival se je pred pogledi radoglednih žensk ♪
  19.      rádon  in radón -a m (ȃ; ọ̑) kem. redek radioaktivni žlahtni plin, ki nastane pri razpadanju urana, element Rn: uporaba radona v medicini; ksenon in radon ♪
  20.      rádost  stil. radóst -i ž (á; ọ̑) knjiž. veselje, sreča: a) ob uspehu ga je prevzela radost; radost ustvarjanja; solze radosti / iz oči mu sije radost / to mu je v radost / radost in veselje b) otrok je njena največja radost / življenjske radosti ● pog. pasja radost navadna salama ♪
  21.      radováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. veseliti, osrečevati: prijazne besede ga radujejo; pridni otroci radujejo starše radováti se veseliti se: radovati se nagrade, obiska radujóč -a -e: radujoča se srečanja, je veselo prepevala; lepa, radujoča knjiga ♪
  22.      radovéden  -dna -o prid., radovédnejši (ẹ́ ẹ̄) ki bi rad vedel, izvedel stvari, ki mu jih ni nujno potrebno vedeti: radoveden otrok; ne bodi tako radoveden / ekspr. skrivati se radovednim očem, pogledom ∙ ekspr. radovedni spol ženske // v povedni rabi ki bi rad vedel, kar izraža dopolnilo: radoveden sem, kako se bo to končalo / zastar.: radovedni so vsake malenkosti zanima jih vsaka malenkost; ni bila radovedna na druge ženske niso je zanimale; ni bila ljubosumna nanje radovédno prisl.: radovedno gledati, vprašati; sam.: vedno več radovednih se je zbiralo ob ponesrečencu ♪
  23.      radovéditi  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž., ekspr. radovedno spraševati: soseda je radovedila, zakaj nas ni nikoli doma / vaščani so radovedili skozi okna, ko so peljali ujetnike radovedno gledali ♪
  24.      radovédnež  -a m (ẹ̑) ekspr. radoveden človek: radovedneži so se zbirali okoli novega avtomobila; miličniki so odganjali radovedneže / mali radovednež radoveden otrok ♪
  25.      radovédnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost radovednega človeka: njena radovednost je zelo znana; zaradi njegove radovednosti ga nihče ne mara / ekspr. sama radovednost te je // želja vedeti, izvedeti stvari, ki jih ni nujno potrebno vedeti: obšla, premagala ga je radovednost; vzbujati radovednost; to je naredil iz radovednosti / oči se mu svetijo od radovednosti / slabš. babja radovednost; raziskovalna radovednost ∙ ekspr. pasti radovednost zadrževati se kje in si radovedno ogledovati kaj ♪

   38.888 38.913 38.938 38.963 38.988 39.013 39.038 39.063 39.088 39.113  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA