Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (39.001-39.025)



  1.      radiografíja  -e ž () med. rentgensko slikanje: radiografija pljuč ♦ teh. z radiografijo odkrivati napake pri varjenju stikov
  2.      rádioindustríja  -e ž (ā-) industrija, ki izdeluje radijske naprave in sestavne dele zanje: proizvodi radioindustrije
  3.      rádioizotóp  -a m (ā-ọ̑) fiz. radioaktivni izotop: pridobivanje radioizotopov
  4.      rádiokasetofón  -a m (ā-ọ̑) radijski sprejemnik s pripravo za zapisovanje in predvajanje zvoka z (magnetofonskimi) kasetami: vključiti radiokasetofon; prenosni radiokasetofon
  5.      rádiokómpas  in rádiokompás -a m (ā-ọ̑; ā-) teh. navigacijska naprava z iglo za določanje smeri premikanja, položaja česa z ugotavljanjem kotov sprejetih radijskih signalov: na ladji so namestili nov radiokompas
  6.      radiolárij  -a m (á) nav. mn., zool. morske praživali z različno oblikovanim kremenastim ogrodjem; mreževec: radiolariji in foraminifere
  7.      radiológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za radiologijo: kongres jugoslovanskih radiologov
  8.      radiologíja  -e ž () veda o uporabi ionizirajočega sevanja zlasti v medicini: hiter razvoj radiologije / inštitut za medicinsko radiologijo
  9.      rádiolokácija  -e ž (ā-á) teh. določanje kraja, lege česa s pomočjo radijskih valov: radiolokacija z radarjem, radiogoniometrom
  10.      radiolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na radiologijo: radiološke preiskave; radiološko zdravljenje / radiološki inštitut, laboratorij / radiološki detektor aparat za odkrivanje radioaktivnega sevanja; radiološka zaščita zaščita pred radioaktivnim okuženjem
  11.      rádiomateriál  -a m (ā-) material za izdelovanje radijskih aparatov, naprav: pri svojem delu porabi veliko radiomateriala
  12.      radiométer  -tra m (ẹ̄) 1. naprava za merjenje intenzivnosti radioaktivnega sevanja: z radiometrom so ugotavljali okuženost ozračja 2. fiz. naprava za merjenje tlaka v valovanju: z radiometrom ugotoviti tlak zvoka / svetlobni, zvočni radiometer
  13.      radiométričen  -čna -o prid. (ẹ́) teh. nanašajoč se na merjenje radioaktivnosti: radiometrične preiskave ♦ mont. radiometrična separacija ločevanje radioaktivnih rudnin od jalovine po stopnji radioaktivnosti
  14.      rádionavigácija  -e ž (ā-á) navigacija s pomočjo radijskih valov: antene, naprave za radionavigacijo
  15.      rádiooddájen  -jna -o prid. (ā-) nanašajoč se na radijsko oddajanje: radiooddajna naprava / radiooddajna postaja
  16.      rádiotéhnika  -e ž (ā-ẹ́) 1. tehnika prenašanja signalov z radijskimi valovi: zanima ga radiotehnika; razvoj radiotehnike 2. izdelovanje, uporaba in popravljanje radijskih aparatov: ukvarjati se z radiotehniko
  17.      rádiotelefónski  -a -o prid. (ā-ọ̑) nanašajoč se na radiotelefon: radiotelefonska zveza s kopnim / radiotelefonska postaja
  18.      rádiotelegráf  -a m (ā-) ptt električna naprava za prenašanje dogovorjenih znakov na daljavo z radijskimi valovi, brezžični brzojav: namestiti radiotelegraf
  19.      rádiotelegrafíst  -a m (ā-) kdor se (poklicno) ukvarja s sprejemanjem in oddajanjem sporočil po radiotelegrafu: radiotelegrafist je oddal sporočilo; izučiti se za radiotelegrafista
  20.      rádiotelegrám  -a m (ā-) ptt telegram, poslan po radijskih valovih, brezžična brzojavka: poslati radiotelegram na ladjo
  21.      rádioteleskóp  tudi rádioteleskòp -ópa m (ā-ọ̑; ā- ā-ọ́) astr. elektronska naprava z anteno za sprejemanje radijskega sevanja iz vesolja: namestiti, usmeriti radioteleskop; proučevanje Sonca z radioteleskopom
  22.      rádiotelevizíja  tudi rádiotelevízija -e ž (ā-; ā-í) dejavnost, ki se ukvarja z javnosti namenjenim oddajanjem zvočnih in slikovnih sporočil po radijskih valovih: novi dosežki radiotelevizije; razvoj radiotelevizije // ustanova za tako dejavnost: direktor radiotelevizije / prireditev bo prenašala jugoslovanska radiotelevizija jugoslovanske radijske in televizijske postaje / Radiotelevizija [RTV] Ljubljana
  23.      rádiotelevizíjski  tudi rádiotelevízijski -a -o prid. (ā-; ā-í) nanašajoč se na radiotelevizijo: radiotelevizijski oddajnik; radiotelevizijska postaja; radiotelevizijsko omrežje / radiotelevizijski delavci
  24.      radírati  -am nedov. () 1. navadno z radirko brisati, odstranjevati napisano, narisano: piše domačo nalogo in kar naprej radira; nalahko radirati / packo je radiral kar z nožičkom 2. dov. in nedov. zradirati: radirati pomožne črte; pren., ekspr. ta narod so hoteli radirati z zemljevida
  25.      radírka  -e ž () manjši izdelek, navadno iz gume, za brisanje, odstranjevanje napisanega, narisanega: uporabljati radirko / mehka, trda radirka; radirka za črnilo

   38.876 38.901 38.926 38.951 38.976 39.001 39.026 39.051 39.076 39.101  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA