Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (38.801-38.825)



  1.      púhek  -hka m () ekspr. manjšalnica od puh1: s puhkom pokriti mladiči / na bradi mu poganja prvi puhek
  2.      púhel  -hla -o [ǝ] prid. (ú) 1. ki je zaradi motenj v rasti redek, prazen: puhla kolerabica, repa / puhlo seme nekalivo 2. ekspr. ki ni dovolj gost, trdno sprijet: puhel sneg; zemlja je puhla 3. ekspr. notranje, duhovno prazen: puhle šale; tako življenje je puhlo / puhle besede / puhli formalisti ● ekspr. človek puhle glave človek, ki zelo malo ali nič ne ve
  3.      púhlež  -a m () ekspr. notranje, duhovno prazen človek: bil je pravi puhlež
  4.      púhličast  in puhlíčast -a -o prid. (ú; í) nanašajoč se na puhlico: puhličast govor / puhličasta zemlja
  5.      púhličen  in puhlíčen -čna -o prid. (ú; ) nanašajoč se na puhlico: puhlične lastnosti / puhlična zemlja
  6.      púhnica  -e ž () zool. strupena afriška kača s polmesečastimi rumenimi lisami, Bitis arietans
  7.      púhniti  -em dov.) 1. v sunku dati, oddati hiter, močen tok zraka, dima: meh je samo nekajkrat puhnil / puhniti dim, vroč zrak // pojaviti se, nastopiti v sunku: para puhne iz lonca; iz peči je puhnila vročina / ekspr. burja je mrzlo puhnila po dolini / v obraz mu je puhnil soparen zrak 2. izdihniti zrak tako, da se zaprte ustnice hitro, sunkovito odprejo: namesto da bi puhnil, je pihnil / puhniti v koga cigaretni dim 3. s sunkovitim izdihom izraziti nezadovoljstvo, sovražnost: mačka puhne proti psu in zbeži; medvedka jezno puhne / ekspr. ženska ni nič odgovorila, samo jezno je puhnila 4. ekspr. zdrveti, skočiti, da nastane močen, sunkovit premik zraka: mimo je puhnil avtomobil / žabe so puhnile v vodo
  8.      puhobrádec  -dca m () ekspr. zelo mlad fant: lahkomiseln puhobradec
  9.      puhtéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. dvigovati se in zaradi razširjanja v zraku navadno izginjati: megla puhti iz jezera; ekspr. oblaki puhtijo v nebo / dim puhti iz njegove pipe / ekspr. rahel veter puhti po jezeru pihlja, se premika; pren. vroče želje puhtijo k njej 2. razširjati se in biti zato zaznaven z vohom: duh po morju, potu puhti od njih; iz prepada puhti smrad / brezoseb. od lipe puhti po medu / puhteti po naftalinu, znoju dišati 3. zaradi velike razgretosti oddajati toploto: peč, žerjavica puhti 4. ekspr. kazati se, širiti se: iz pesmi puhti ljubezen puhtèč -éča -e: puhteča peč
  10.      pújs  -a m () 1. ljubk. prašič: v hlevu je krulil pujs; zaklati pujsa / pri klicanju pujs, na 2. nav. slabš. umazan človek, zlasti otrok: umiti moram tega pujsa / kot psovka ti pujs nemarni
  11.      pújsek  -ska m () 1. prašičji mladič: svinja in pujski ♦ vet. sesni pujsek 2. ljubk. prašič: zrediti debelega pujska / mamica, glej pujska 3. ekspr. umazan človek, zlasti otrok: sosedov fant je pujsek / kot nagovor umij se, pujsek
  12.      púkati  -am nedov. (ū) nar. puliti: pukati lan, repo / pukati nitke iz prta // trgati, cefrati: v zadregi je pukala rob predpasnika
  13.      púkec  -kca m () otr. glas, ki nastane pri izločitvi plinov iz črevesja: spuščati pukce
  14.      púkel  -kla m (ú) nižje pog. grba: fant ima pukel že od rojstva / ekspr. pukel me boli hrbetpog., ekspr. tri otroke ima na puklu skrbeti mora za tri otroke; pog., ekspr. dobiti jih po puklu biti tepen; biti premagan
  15.      púklež  -a m () zool. severnoevropska močvirska ptica selivka škrjančeve velikosti; grbež
  16.      pulárd  -a m () agr., nekdaj mlada pitana kokoš ali pitani skopljeni petelin: gojiti pularde / pečeni pulard
  17.      púli  -ja m () tanjši pulover z visokim, navzdol zavihanim ovratnikom: obleči puli; volnen puli; fant v črnem puliju; krilo in puli
  18.      pulíti  in púliti -im nedov. ( ú) 1. z vlečenjem, potegovanjem spravljati kaj iz snovi, v kateri tiči: puliti lan, repo; puliti plevel; puliti komu zobe; puliti žeblje iz desk; puliti si obrvi s pinceto // z vlečenjem, potegovanjem spravljati kaj iz česa sploh: živina puli seno iz jasli; puliti niti iz platna / ekspr. ljudje so se prerivali in si kar pulili časopise iz rok ∙ ekspr. besedo za besedo so morali puliti iz njega s težavo so ga pripravili, da je govoril; ekspr. kar lase si je pulila, ko je to izvedela zelo je bila žalostna, obupana 2. ekspr. z vztrajnim prigovarjanjem prihajati do česa: znal je staršem puliti denar / puliti priznanje iz koga pulíti se in púliti se 1. ekspr., v zvezi z za prizadevati si, potegovati se: puliti se za čast; ekipa se puli za prvo mesto ∙ ekspr. za njegove izdelke se kupci kar pulijo jih zelo želijo kupiti; ekspr. dekleta se kar pulijo zanj zelo si prizadevajo pridobiti njegovo ljubezensko naklonjenost; ekspr. ali te je podkupil, da se tako puliš zanj ga zagovarjaš, bran; ekspr. za takega strokovnjaka se bodo še pulili si prizadevali za njegovo sodelovanje 2. nar. prepirati se, prerekati se: pulila sta se, kdo ima prav 3. nar. tepsti se, pretepati se: otroci se radi pulijo pulèč -éča -e: puleč si lase, je pobegnila v hišo
  19.      púljenje  -a s (ú) glagolnik od puliti: puljenje lanu; puljenje zob / puljenje za vodilne položaje
  20.      pulóverček  -čka m (ọ́) manjšalnica od pulover: otrok v hlačkah in puloverčku / ekspr. k temnemu krilu nosi puloverčke živih barv
  21.      púlpa  -e ž () 1. agr. celo, razkosano ali pretlačeno sadje z dodatkom sredstva za konzerviranje, namenjeno za nadaljnjo predelavo: dati pulpo v sode / predelovati v pulpo / sadna pulpa 2. anat., navadno v zvezi zobna pulpa vsebina zobne votline, zobna meča: odstraniti oboleli del zobne pulpe
  22.      púlt  -a m () 1. mizi podobna priprava med prodajalcem in kupcem, na katero se daje blago: dajati, zlagati blago na pult; stati pred pultom, za pultom / prodajni, točilni pult // navadno s prilastkom temu podobna priprava z namenom, kot ga izraža prilastek: delovni pult v kuhinji; hladilni pult z vgrajeno hladilno napravo; receptorski pult 2. navadno s prilastkom priprava s poševno (vrhnjo) ploskvijo, na katero se med branjem položi knjiga, list: dirigentski pult; govorniški, pisalni pult ● pog. dobiti meso izpod pulta dobiti v mesnici meso po protekciji; publ. za dirigentskim pultom bo nastopil znan dirigent dirigiral bomuz. (notni) pult; rad. mešalni pult z vgrajenimi napravami za združevanje, sestavljanje posnetih zvokov, govorjenja ali slik v skladno, smiselno celoto; teh. komandni pult z vgrajenimi instrumenti za upravljanje in nadzorovanje strojnih naprav ali tehnoloških procesov
  23.      púlten  -tna -o prid. () nanašajoč se na pult: pultna površina ♦ arhit. pultna streha enokapna streha, enokapnica
  24.      pulverizácija  -e ž (á) teh. drobljenje snovi v prah, upraševanje: pulverizacija premoga
  25.      púlz  -a m () 1. med. širjenje in krčenje žil zaradi ritmičnega dotekanja krvi; utrip, bitje: otipati, zaznati pulz; hiter, neenakomeren pulz / imeti pulz sedemdeset; izmeriti pulz; pren., publ. pulz gospodarskega življenja 2. fiz. pojav, ki nenadoma nastopi in v kratkem času poneha, sunek: pulz radijskih valov

   38.676 38.701 38.726 38.751 38.776 38.801 38.826 38.851 38.876 38.901  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA