Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (38.726-38.750)



  1.      psiholóški  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na psihologe ali psihologijo, dušesloven: psihološke definicije osebnosti / psihološki laboratorij / psihološki preizkus, test 2. duševen: psihološki pojavi; psihološke razlike med ljudmi / psihološka priprava za tekmovanje; psihološke zavore ◊ lit. psihološki roman roman, ki prikazuje zlasti notranje, duševno dogajanje osebe ali širše skupnosti; voj. psihološka vojna uporaba psiholoških propagandnih sredstev z namenom demoralizirati prebivalstvo kake države, zlasti pred napadom nanjo
  2.      psihométričen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na psihometrijo: psihometrični postopki / psihometrični test
  3.      psihomotóren  -rna -o prid. (ọ̄) med. nanašajoč se na gibalne učinke duševnih procesov: psihomotorne sposobnosti / psihomotorni bolezenski znaki
  4.      psihomotóričen  -čna -o prid. (ọ́) med. nanašajoč se na gibalne učinke duševnih procesov: psihomotorična spretnost / psihomotorični test
  5.      psihopátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na psihopate ali psihopatijo: psihopatična osebnost / psihopatično stanje
  6.      psíhopatologíja  -e ž (-) veda o vzrokih, nastanku in razvoju duševnih motenj in bolezni: ukvarjati se s psihopatologijo / psihopatologija govorjenja
  7.      psíhopatolóški  -a -o prid. (-ọ̑) nanašajoč se na psihopatologijo: psihopatološki vzroki samomora / psihopatološka podoba oseb v romanu
  8.      psihopátski  -a -o prid. () nanašajoč se na psihopate ali psihopatijo: zdravljenje psihopatskih oseb / psihopatski pojavi
  9.      psíhosociolóški  -a -o prid. (-ọ̑) duševen in družben, družbosloven v medsebojnem odnosu: prilagajanje je psihosociološki proces / psihosociološka znanost
  10.      psíhosomátika  -e ž (-á) med. nauk o telesnih boleznih, nastalih zaradi vplivanja duševnih pojavov
  11.      psíhosomátski  -a -o prid. (-) med. duševen in telesen v medsebojnem odnosu: psihosomatski razvoj otrok / psihosomatske bolezni, motnje telesne bolezni, motnje, nastale zaradi vplivanja duševnih pojavov
  12.      psíhotéhničen  -čna -o prid. (-ẹ́) nanašajoč se na psihotehniko: psihotehnični pripomočki / psihotehnični test
  13.      psíhoterapévtski  -a -o prid. (-ẹ̑) nanašajoč se na psihoterapevte ali psihoterapijo: psihoterapevtski pogovor / psihoterapevtske metode
  14.      psihótičen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na psihotike ali psihozo: psihotični in nevrotični znaki bolezni / psihotični bolnik / pred izpitom občutiti psihotičen strah
  15.      psihóza  -e ž (ọ̑) 1. psiht. duševna bolezen z izrazitimi znamenji: zdraviti psihozo; shizofrenija in druge psihoze / manično-depresivna psihoza ciklofrenija 2. nav. ekspr. duševno stanje, ki ga povzroča strah, nemir, napetost: ustvarjati psihozo negotovosti; množična, vojna psihoza / potrošniška psihoza
  16.      psihrométer  -tra m (ẹ̄) meteor. priprava za določanje vlage v zraku
  17.      psíkati  -am nedov. ( ) oglašati se z ostrim, visokim glasom, ki nastane ob močnem iztiskanju zraka skozi stisnjene ustnice: psikati in sikati / pst, pst, so psikali jezni glasovi / krogle so psikale okoli njega sikale
  18.      psíkniti  -em dov.) oglasiti se z ostrim, visokim glasom, ki nastane ob močnem iztiskanju zraka skozi stisnjene ustnice: sikniti in psikniti / nekdo je psiknil: pst / krogla je psiknila mimo njegove glave siknila
  19.      psoglávski  -a -o prid. () nanašajoč se na psoglavce: psoglavski poglavar / psoglavska zloba
  20.      psováti  psújem nedov., psovál (á ú) knjiž. zelo zmerjati: začel je kričati in psovati / psovati koga z barabo, govedom / psovati komu mater psován -a -o: psovan človek
  21.      pst  [pśt in pt] medm. izraža opozorilo, naj bo kdo tiho, naj molči: položil je prst na usta: pst; pst, ostani, kjer si; psst, tiho
  22.       2 [pš́] medm. posnema šepetanje, polglasno govorjenje: pš, pš, pš, si šepetajo na uho
  23.      pšeníca  -e ž (í) kulturna rastlina, katere klas je sestavljen iz večcvetnih klaskov, ali njeno seme: pšenica raste, zori; mlatiti, sejati, žeti pšenico; snetljiva pšenica; klas, snop pšenice / mleti pšenico; mernik, vreča pšenice / pšenica gre v klasje; jara, ozimna pšenica; semenska pšenica; pšenica italijanske sorte / skriti se v pšenico; sejati ajdo po pšenici na njivo, na kateri je rasla pšenicabibl. ločiti ljuljko od pšenice ločiti, odstraniti slabo iz dobrega; ekspr. trgovcem gre letos pšenica v klasje pri trgovanju imajo veliko uspeha; to je bilo takrat, ko je bil še bob v klasju in pšenica v stročju v pravljicah nikoliagr. jarovizacija pšenice
  24.      pšeníčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na pšenico: pšenični klas; pšenična slama; pšenično zrno / pšenični kruh, zdrob; pšenična moka / imeti pšenične lase svetle z rumenim odtenkomzool. pšenična mušica mušica, katere ličinka uničuje pšenične klase in bili, Chlorops taeniopus pšeníčno prisl.: pšenično svetli lasje
  25.      pšeníčica  -e ž (í) ekspr. manjšalnica od pšenica: njiva pšeničice / nasuti ptičkom pšeničice / rumena pšeničica

   38.601 38.626 38.651 38.676 38.701 38.726 38.751 38.776 38.801 38.826  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA