Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
An (38.601-38.625) 
- províncijski in provincíjski -a -o prid. (ȋ; ȋ) nanašajoč se na provinco, podeželski: provincijska mesta / nedozorela, provincijska literatura ♪
- próvitamín -a m (ọ̑-ȋ) biol., kem. organska snov, ki se v organizmu lahko spremeni v vitamin: ergosterol in drugi provitamini / korenje vsebuje veliko provitamina A ♪
- provizíja tudi provízija -e ž (ȋ; í) v odstotkih izražen delež, ki pripada soudeležencu, navadno pri trgovskih poslih: dobivati provizijo; izplačali so mu 10-odstotno provizijo / akviziterska, bančna, posredniška provizija ♪
- provizíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na provizijo: provizijska pogodba ♪
- provizóričen -čna -o prid. (ọ́) namenjen za uporabo v krajšem časovnem obdobju, začasen: te stopnice so samo provizorične / ker še ni dograjena nova stavba, delajo v provizoričnih prostorih zasilnih, improviziranih / provizorična rešitev provizórično prisl.: provizorično razporediti pohištvo ♪
- provizórij -a m (ọ́) knjiž. 1. zgradba, objekt, zgrajen za začasno uporabo, navadno manj kvaliteten: namesto novega mostu so postavili provizorij; zgraditi provizorij za sezonske delavce; leseni provizoriji 2. kar je samo začasno sploh: ta ustanova je le provizorij ♪
- provocírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. spodbujati koga k zanj škodljivim izjavam, dejanjem, zlasti političnim: vtihotapil se je v organizacijo in provociral 2. ekspr. izzivati: kadar je pijan, provocira; provocirati koga / provocirati spore provocíran -a -o: napad je bil provociran ♪
- provokácija -e ž (á) 1. spodbujanje koga k zanj škodljivim izjavam, dejanjem, zlasti političnim: bati se provokacij / njegovo govorjenje je bilo provokacija 2. ekspr. izzivanje: ni odgovoril na njegovo provokacijo / provokacije izvidniških letal / tako se je oblačil iz želje po provokaciji ♪
- provokacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na provokacijo: provokacijske skupine / provokacijsko vprašanje provokativno ♪
- provokatêr -ja m (ȇ) provokator: v organizacijo se je vtihotapil provokater ♪
- provokatíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na provokacijo: provokativno vprašanje / provokativno premikanje čet ob meji / dekletova provokativna zunanjost izzivalna ♪
- provokatívnost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost provokativnega: provokativnost vprašanja / provokativnost njegovega vedenja izzivalnost ♪
- provokátorski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na provokatorje: provokatorsko delovanje / provokatorski agent / provokatorsko vprašanje provokativno ♪
- próza -e ž (ọ̄) 1. lit. izrazna oblika, za katero je značilen navaden, ne po posebnih obrazcih urejen jezik: proza in verz / drama je pisana deloma v prozi / pesem v prozi 2. lit. literarno ustvarjanje v taki obliki, pripovedništvo: proza in poezija / utemeljitelj slovenske proze // dela v taki obliki: brati, pisati, prevajati prozo / esejistična, lirična, pripovedna, ritmizirana proza / nova zbirka krajših proz proznih del 3. knjiž., ekspr. vsakdanjost, navadnost: hotel je ubežati prozi svojega življenja / njun zakon je postal navadna proza ♪
- prozáičen -čna -o prid. (á) knjiž. vsakdanji, navaden: iz prozaičnega dovtipa je naredil veselo dogodivščino; prozaičen način življenja / ekspr. njegove pesmi so zelo prozaične, skoraj banalne ∙ ekspr. ne bodi tako prozaičen plehek, pust prozáično prisl.: prozaično misliti ♪
- prozaizácija -e ž (á) knjiž. pojav, da postane kaj prozaično, vsakdanje: prozaizacija pesniškega izraza ♪
- prózen -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prozo: prozni jezik, stil / izšla je nova prozna zbirka; prozno delo / prozni pisatelj ♪
- prozódičen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na prozodijo: prozodične značilnosti jezika / prozodična načela poezije / prozodična pravila ♪
- prozodíja -e ž (ȋ) lit. nauk o dolžini zlogov in o naglaševanju v verzu: pravila prozodije / prozodija protestantske pesmi ♪
- prozóren -rna -o prid., prozórnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki prepušča svetlobo: prozoren lak, papir; tanka, prozorna tkanina; žuželka s prozornimi krili; posoda iz prozornega stekla; to blago je zelo prozorno / prozoren oblak / ekspr.: koža bolnikovega obraza je bila skoraj prozorna; njeni prstki, beli in prozorni, so zadrhteli // ekspr. jasen, zelo čist: prozorno nebo; tu je morje zelo prozorno / večer je bil tih in prozoren 2. ekspr. ki se da z lahkoto spregledati: tvoji nameni so prozorni prozórno prisl.: prozorno ga je pogledala ♪
- prozórnost -i ž (ọ́) lastnost, značilnost prozornega: prozornost stekla, tkanine / ekspr. jutranja prozornost ♪
- próžen -žna -o prid., próžnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki začasno, dokler deluje sila, spremeni svojo obliko: prožen les; prožne stene žil / njena koža je bila sveža in prožna 2. ki se da upogibati, pregibati: prožni sklepi; prožne kosti 3. lahkoten, gibčen: hodila je vzravnano in s prožnimi koraki / ekspr. je bistre glave in prožnega duha 4. ekspr. sposoben prilagajati se času, razmeram: prožni predpisi; prožna poslovna politika; prožno stališče / prožen človek človek, ki se v vsaki situaciji znajde, se prilagodi ● ekspr. on ima prožno hrbtenico menja prepričanje v skladu z razmerami; poljud. prožno pero vzmet v obliki ploščate palice, strok. listna vzmet ◊ šport. prožna deska; prožna ponjava telovadno orodje, na katerem se poskakuje po močni tkanini, napeti na okvir próžno prisl.: prožno hoditi ♪
- prožéti -žmèm stil. -žámem dov., prožmì prožmíte in prožêmi prožemíte; prožél; nam. prožét in prožèt (ẹ́ ȅ, á) zastar. prepojiti: megle so vse prožele z mokroto / prožeti mladino z naprednimi idejami prežeti prožét -a -o: biti prožet z idejo humanizma ♪
- prožílen -lna -o prid. (ȋ) ki kaj proži, sproža: prožilni mehanizem ♪
- prožílo -a s (í) knjiž. sprožilo: prožilo pri pasti / fotograf je pritisnil na prožilo / prislonil je puško k licu in dal prst na prožilo na sprožilec, na petelina / morda je pomanjkanje hrane prožilo selitvenega nagona ptic ♦ voj. vzvod za sprožitev udarne igle pri strelnem orožju ♪
38.476 38.501 38.526 38.551 38.576 38.601 38.626 38.651 38.676 38.701 
