Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (38.126-38.150)


  1.      privézek  -zka m (ẹ̑) kar je privezano: pisani privezki na drogu // biblio. kar je privezano h knjigi; adligat: prvi, drugi privezek ♪
  2.      privézen  -zna -o prid. (ẹ̑) ki je za privezovanje: privezni kol ♦ navt. privezna vrv vrv za privezovanje ladje, čolna k obali ♪
  3.      privéznik  -a m (ẹ̑) navt. kamnit, železen steber na obali, ladji za privezovanje: privezati vrv na priveznik; pomol s privezniki ♪
  4.      privezoválen  -lna -o prid. (ȃ) ki je za privezovanje: privezovalna veriga, vrv / privezati čoln ob privezovalni kol ♪
  5.      privezovalíšče  -a s (í) prostor za privezovanje živali: odvezoval je konje na privezovališču ♪
  6.      privezováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. z vrvjo, trakom, verigo pritrjevati: privezovati počezne drogove na pokončne / privezovati trte h kolom // z nameščanjem vrvi, verige delati, da se kaj ne more oddaljiti z določenega prostora: privezovati čolne k obali; privezovati živino k jaslim // z vezanjem nameščati, pritrjevati na kaj: privezovati trakove, vrvi / privezovati obeske; hitela si je privezovati predpasnik 2. alp. nameščati, dajati vrv okrog telesa zaradi varnosti, pomoči pri plezanju; navezovati: na nevarnih krajih so planince privezovali ● ekspr. znala ga je privezovati nase navezovati ♪
  7.      privíd  -a m (ȋ) 1. vidna zaznava brez stvarne podlage: prividi ga mučijo; imeti privide; prividi vročičnega bolnika; privid cvetočega polja; prividi in prisluhi / privid je izginil / predramiti koga iz privida ♦ psiht. vidna zaznava, ki nastane zaradi možganskih ali duševnih motenj 2. izmišljena, fantazijska podoba česa: ali je tako dekle resničnost ali privid; vse je žrtvoval le za privid; slikar je ustvaril kompozicijo iz sanjskih prividov; pren. privid prihodnosti, sreče ● knjiž. o življenju si ni delala nobenih prividov ni si ga predstavljala boljšega, lepšega, kot je; ekspr. jaz ne vidim nič, menda imaš privide izraža podkrepitev trditve ♪
  8.      privíden  -dna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na privid: prividna prevara / lep, prividen svet izmišljen, namišljen 2. knjiž. navidezen, dozdeven: to je le prividna aktivnost; prividna resnica; doseči prividno soglasnost; prividno gibanje sonca okoli zemlje ♪
  9.      privídnost  -i ž (ȋ) 1. značilnost prividnega: prividnost prizora 2. knjiž. navideznost, dozdevnost: praznost in prividnost vsega prizadevanja; prividnost uspeha ♪
  10.      privíh  -a m (ȋ) privihani del: obod s privihom ♦ teh. zvar na privihu ♪
  11.      privíhati  -am dov. (í) nekoliko zavihati: privihati ovratnik plašča; privihati pločevino; čevlji so se mu spredaj privihali / privihal je ustnico in ga porogljivo pogledal / privihati rokave zavihati privíhan -a -o: privihan nos; privihan rob; privihane trepalnice ♪
  12.      privijálo  -a s (á) priprava za privijanje ali odvijanje česa: uporabljati privijala ♪
  13.      privijúgati  -am dov. (ū) nav. ekspr. vijugajoč se priti: privijugati na smučeh; vrsta plesalcev se je privijugala iz dvorane ♪
  14.      privilégij  -a m (ẹ́) nav. mn. posebna pravica, ugodnost, ki omogoča določenemu družbenemu sloju, skupini ljudi ali posamezniku poseben, boljši položaj: dati, izgubiti privilegij; uživati privilegije; boriti se za privilegije / diplomatski, politični privilegiji // zlasti v razredni družbi taka pravica, ugodnost: članstvo v klubu je privilegij; podeliti privilegij; privilegij otrok bogatašev pri šolanju / plemiški, stanovski privilegij ♦ zgod. listina, s katero se daje, potrjuje taka pravica; mestni privilegiji // nav. ekspr. posebna pravica, ugodnost sploh: v službi ni imel, ni maral privilegijev ♪
  15.      privilegírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. zlasti v razredni družbi s posebnimi pravicami, ugodnostmi omogočati določenemu družbenemu sloju, skupini ljudi ali posamezniku poseben, boljši položaj: privilegirati plemstvo in duhovščino 2. nav. ekspr. dajati komu posebne pravice, ugodnosti sploh: materi je očitala, da privilegira sinove / privilegirati jezik prestolnice privilegíran -a -o: privilegirani člani skupnosti; v takem sistemu nihče ne more biti privilegiran ♪
  16.      privíti  -víjem dov. (í) 1. z vrtenjem v določeno smer a) namestiti: priviti pokrovček na kozarec; priviti vijake, žarnico; priviti s ključem / na leseno steno je privil kljuke za obešanje plaščev z vijakom, vijaki pritrdil b) narediti, da kaj močneje pritiska kaj, je trdno nameščeno: matico je treba še priviti; priviti vreteno pri stiskalnici; močneje priviti; odviti in priviti // z vrtenjem dati del priprave v tak položaj, da kaj nima več (popolnoma) proste poti: privil je pipo, da je voda prenehala teči 2. objemajoč narediti, da je kdo tesno ob čem: mati je privila otroka na prsi; otrok se je privil k materi / privil jo je k sebi 3. ekspr., navadno v zvezi s cena zvišati, dvigniti: trgovci so privili cene / priviti davke 4. ekspr. prisiliti, pregovoriti koga: privili so ga, da je spregovoril ● oče je sina trdo privil prijel; priviti petrolejko narediti, da manj ali bolj sveti; publ. priviti davčni vijak povečati davke; poostriti izterjevanje davkov privíti se ekspr. vijugajoč se priti: po ulici se je privil sprevod / iz dimnika se je privil dim privít -a -o: privita žarnica; vijaki so dobro priviti ♪
  17.      privláčen  -čna -o prid., privláčnejši (á ā) 1. ki vzbuja pri kom željo, da se z njim zbliža, vzpostavi stike: mlad, privlačen fant; ni lepa, ampak zelo privlačna; erotično, spolno privlačno dekle // ki vzbuja pozitiven čustveni odnos: malo privlačna opravila; vojaška služba zanj ni privlačna 2. ki vzbuja zanimanje: privlačna knjiga; roman s privlačno vsebino; barvne ilustracije delajo revijo privlačnejšo tudi za širši krog bralcev / publ. privlačne cene ugodne, primerne / tekma je bila zelo privlačna zanimiva 3. ki ugaja, je všeč: privlačen smehljaj; ima sive, privlačne oči / privlačna pokrajina / njena privlačna preprostost ga je presenečala // ekspr. lepo oblikovan: tovarna je poskrbela tudi za privlačno embalažo; privlačno pohištvo ◊ fiz. privlačna sila sila, ki skuša manjšati razdaljo med dvema telesoma privláčno prisl.: privlačno delovati na koga; privlačno se oblačiti; privlačno napisan roman ♪
  18.      privlačeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. vzbujati pri kom željo, da se z njim zbliža, vzpostavi stike: šele zdaj je spoznal, kako zelo ga dekle privlačuje / k nam ga je privlačeval moj oče k nam je prihajal zaradi očeta // vzbujati pri kom pozitiven, naklonjen odnos: gledališče ga je že v mladosti privlačevalo; življenje v mestu ga ni nikoli privlačevalo 2. vzbujati pri kom zanimanje: pogovori o književnosti ga privlačujejo 3. fiz. delovati na drugo telo s privlačno silo: magnet privlačuje železo; telesa se medsebojno privlačujejo in odbijajo ● to privlačuje strelo v to pogostoma udari strela; ekspr. gore so ga vedno privlačevale rad je zahajal tja; nasprotja se privlačujejo privlačujóč -a -e: privlačujoč pogled ♪
  19.      privláčiti  -im, tudi privlačíti in privláčiti -im nedov. (á ā; ȋ á) 1. vzbujati pri kom željo, da se z njim zbliža, vzpostavi stike: dekle ga nenavadno privlači // vzbujati pri kom pozitiven, naklonjen odnos: glasba ga že od nekdaj privlači; privlači jih starogrška umetnost 2. vzbujati pri kom zanimanje: ta vprašanja že dolgo privlačijo strokovnjake / njegove pesmi privlačijo bralca z izredno izpovedno močjo / privlačiti pozornost vzbujati 3. fiz. delovati na drugo telo s privlačno silo: magnet privlači rudnino; raznoimenski električni naboji se privlačijo ● ekspr. ta gozdiček ga je vedno privlačil rad je zahajal tja; ekspr. njena obleka je privlačila vse poglede vsi so jo gledali ♪
  20.      privláčnost  -i ž (á) 1. lastnost, značilnost privlačnega: vse je očarala s svojo privlačnostjo; osebna, spolna privlačnost / privlačnost njegovih besed je vplivala na odločitev // s prilastkom kar privlači, vzbuja zanimanje: turistične privlačnosti; jezero je največja privlačnost kraja; slika je glavna privlačnost razstave 2. fiz. lastnost telesa, da deluje na drugo telo s privlačno silo: medsebojna privlačnost teles; privlačnost električnih delcev / privlačnost Zemlje težnost Zemlje ♪
  21.      privléči  -vléčem dov., privléci privlécite in privlecíte; privlékel privlékla (ẹ́) 1. z vlečenjem spraviti na določeno mesto: privleči hlode k cesti; ribiči so privlekli mreže na suho / kovčka ni mogla dvigniti, zato ga je kar privlekla do vrat; ranjenca je na pol privlekel v zavetje / konji so privlekli voz na vrh klanca pripeljali / ekspr. iz nahrbtnika je privlekel čutarico vzel 2. ekspr. s težavo prinesti, pripeljati: s prijateljevo pomočjo je privlekel kovček v hišo; privlekla je velik nahrbtnik // prinesti, pripeljati sploh: s seboj je privlekla cel kup prijateljic; od nekod je privlekel mlade mačke 3. nav. ekspr. s silo narediti, povzročiti, da kdo pride pod nadzorstvom na določeno mesto: na tisoče ljudi so privlekli v taborišče // kot spremljevalec, vodnik narediti, da kdo proti svoji volji kam pride: njega bo treba k zdravniku privleči / nazadnje so ga le privlekli v gostilno 4. redko vzbuditi pri kom zanimanje; pritegniti: predstava ga je privlekla ● ekspr. privleči kaj na dan opozoriti na časovno odmaknjeno ali pozabljeno, navadno za koga neprijetno stvar privléči se vlekoč del telesa po tleh priti: ranjenec se je komaj privlekel do grmovja; privleči se po trebuhu // ekspr. s težavo priti: ob palici se je privlekel v sobo; vsa bolna se je komaj privlekla domov / naj gre tja, odkoder se je privlekel prišel ∙ ekspr. na nebo se je privlekel temen oblak na njem se je počasi premikajoč pojavil privléčen -a -o: do ceste privlečeni hlodi ∙ ekspr. ti dokazi so za lase privlečeni neprepričljivi, neprimerni; za lase privlečena primera neustrezna, nerodna ♪
  22.      privòd  -óda m (ȍ ọ́) glagolnik od privesti: privod internirancev ♪
  23.      privolítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od privoliti: potrebna je privolitev dekleta; izsiljena, prostovoljna, tiha privolitev; privolitev v zakonsko zvezo / storiti kaj s privolitvijo predstojnikov z dovoljenjem / predložiti pismeno privolitev kandidata soglasje ♪
  24.      privolíti  -vólim dov. (ȋ ọ́) z besedo, kretnjo izraziti, da se uresničitvi česa, kar navadno zadeva osebek, ne nasprotuje: prosil jo je za ženo in dekle je privolilo; privolil je, da ga operirajo; nerad, težko je privolil / privolil je v pogajanja, pogovor z njimi ∙ privolil je, da se je priselil v njegovo hišo dovolil je; zastar. ne privoli, da nedolžni trpijo ne pusti; publ. privoliti v zahteve sprejeti jih ♪
  25.      privoščíti  in privóščiti -im dov. in nedov. (ȋ ọ́) 1. občutiti zadovoljstvo nad tem, da kdo kaj ima, je deležen česa dobrega ali slabega, hudega: privoščim mu lepo hišo, dobro ženo; privoščiti prijatelju srečo, uspeh; ekspr. iz srca privoščiti / veliko je trpel, sosedje so mu pa to privoščili; privoščil mu je nesrečo, ki ga je zadela // imeti, izraziti željo, da bi bil kdo deležen česa dobrega ali slabega, hudega: dober fant je, privoščim mu vse najboljše; ne privoščim vam, da bi morali tudi vi doživeti kaj tako hudega 2. ekspr. narediti, da kdo kaj dobi: privoščil ji je kos torte; privoščil si je cigaro, priboljšek; tolikšnega razkošja si ne morem privoščiti / rada si privošči kake boljše čevlje kupi / privoščiti otrokom počitnice na morju; ne privošči mu počitka ne pusti ga počivati; privošči mu dovolj spanja // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: ne privošči mu odgovora; niti pogleda mu ne privošči niti pogleda ga ne; tu pa tam si privošči malo kegljanja malo keglja ● ekspr. tega veselja jim ne privoščim nočem, da bi se mi posmehovali; pog., ekspr. tega še psu ne privoščim nikomur, niti največjemu sovražniku privoščíti si in privóščiti si ekspr. 1. upati si, drzniti si storiti kaj; dovoliti si: privoščil si je burko, da jim je telefoniral sredi noči; ne sme si privoščiti škandala ∙ ekspr. enkrat si lahko privoščimo velikodušnost smo lahko velikodušni 2. ponorčevati se, pošaliti se iz koga: spet si ga je privoščil; v časopisu so si jih neokusno privoščili / privoščil si jo je z žaljivkami in psovkami ♪

   38.001 38.026 38.051 38.076 38.101 38.126 38.151 38.176 38.201 38.226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA