Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (37.888-37.912)


  1.      prirodopís  -a m (ȋ) 1. šol., nekdaj učni predmet v osnovni šoli, ki obsega botaniko, zoologijo in somatologijo: znanje prirodopisa / prirodopis človeka, živalstva 2. star. naravoslovje: področje prirodopisa ♪
  2.      prirodopísec  -sca m (ȋ) star. naravoslovec: prirodopisec in pisatelj Fran Erjavec ♪
  3.      prirodopísen  -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na prirodopis: prirodopisna ura / prirodopisna knjiga ♪
  4.      prirodoslóven  -vna -o prid. (ọ̑) naravosloven: prirodoslovne metode; prirodoslovno raziskovanje ♪
  5.      prirogovíliti  -im dov. (í ȋ) ekspr. priti, povzročajoč nemir s hrupnim vedenjem: pozno ponoči je pijan prirogovilil domov / od kod si pa ti prirogovilil tako zgodaj prišel ♪
  6.      prirojèn  -êna -o prid. (ȅ é) ki ga ima osebek ob rojstvu zlasti kot posebnost: prirojena telesna napaka; prirojeno znamenje / prirojena bolezen / prirojen talent / prirojeno mu je, da zna lepo peti posebno je nadarjen za to ♦ biol. prirojena lastnost dedna ali nededna lastnost, ki jo ima osebek ob rojstvu // ki je v skladu z naravo osebka: prirojena nezaupljivost, prijaznost, trmoglavost / prirojen gib; prirojene potrebe; prirojeno obnašanje ♪
  7.      priropotáti  -ám tudi -óčem dov. (á ȃ, ọ́) ekspr. ropotajoč pripeljati: tovornjak, voz priropota na dvorišče; mimo je priropotal vlak / fant je priropotal z motorjem / priropotati v sobo v škornjih ropotajoč priti ♪
  8.      prisàd  tudi prísad -áda m (ȁ á; í á) ognojitev: prišlo je do prisada; prisad rane / prisad se je predrl ◊ med. plinski prisad huda okužba z nabiranjem plina v tkivu; poporodni ali porodni prisad okužba porodnice med porodom ali po njem; med., vet. vranični prisad kužna bolezen goveda, konj, prašičev s povečano vranico, nalezljiva tudi za človeka ♪
  9.      prisáden  -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prisad: prisadna rana / prisadna pika gnojni mehurček na koži ♪
  10.      prisadíti se  -ím se dov., prisádil se; prisajèn (ȋ í) nav. 3. os. ognojiti se: rana se mu je prisadila; brezoseb. prisadilo se mu je ♪
  11.      prisében  -bna -o prid., prisébnejši (ẹ̄) 1. ki v nepričakovanem, težkem položaju razumno, premišljeno ravna: priseben šofer je preprečil nesrečo; ostati priseben; bil je toliko priseben, da je odskočil / priseben odgovor ga je rešil 2. ki se zaveda svojih dejanj, besed: priseben človek se ne bi tako pogovarjal; zaradi pohlepa ni bil več priseben / knjiž. bolnik ni več priseben pri zavesti 3. pri vpreženi živini levi: pognati prisebnega konja, vola 4. zastar. bližnji: na prisebnem koncu jezera je videl čoln ♪
  12.      prisébnost  -i ž (ẹ̄) 1. lastnost človeka, ki v nepričakovanem, težkem položaju razumno, premišljeno ravna: prisebnost šoferja jih je rešila / imel je toliko prisebnosti, da je takoj ustavil stroj / ohraniti prisebnost duha 2. stanje človeka, ki se zaveda svojih dejanj, besed: počasi se mu je vračala prisebnost, popolnoma trezen pa še ni bil / govoril je brez polne prisebnosti ♪
  13.      priséči  -séžem dov., prisézi prisézite; priségel priségla; nam. priséč in prisèč (ẹ́) 1. na določen način dati zagotovilo o resničnosti v postopku izpovedanega: priča je prisegla; pismeno, ustno priseči / nekdaj priseči na sveto pismo, svoj meč / z notranjim predmetom priseči prisego / ekspr. prisegel je, da se ne bo vtikal v naše odnose zagotovil / kot podkrepitev: vse je res, prisežem; prisežem, da ni kriv; prisežem na svojo čast, da je bilo res tako ♦ jur. po krivem priseči 2. javno, po določenem postopku obljubiti ravnati se po načelih, navedenih v izjavi; slovesno izjaviti: predsednik skupščine je prisegel / prisegel je, da bo varoval uradno tajnost 3. ekspr. trdno obljubiti: prisegel ji je zvestobo; prisegla sta si prijateljstvo za vse življenje priséžen -a -o: tu je bilo priseženih veliko priseg ∙ star. priseženi izvedenec zapriseženi izvedenec ♪
  14.      priséga  -e ž (ẹ̑) 1. na določen način dano zagotovilo o resničnosti v postopku izpovedanega: potrditi izpoved s prisego; obrazec za prisego / sodnik narekuje prisego / pod prisego izjaviti, izpovedati kaj 2. javna, po določenem postopku dana obljuba ravnati se po načelih, navedenih v izjavi; slovesna izjava: izreči, podpisati prisego / olimpijska, sodniška, vojaška prisega; prisega predsednika republike // besedilo te izjave: brati prisego 3. ekspr. trdna obljuba: verjela je njegovim prisegam; držati, izpolniti, prelomiti prisego; prisega zvestobe ● Hipokratova prisega besedilo, ki vsebuje moralna načela zdravniškega poklica in dela ◊ jur. kriva prisega; očiščevalna prisega nekdaj prisega, s katero obdolženec, toženec odvrne od sebe obdolžitev, tožbo; zgod. podložniška prisega do odprave tlačanstva prisega podložnika zemljiškemu gospodu ♪
  15.      priségati  -am nedov. (ẹ̄) 1. na določen način dajati zagotovilo o resničnosti v postopku izpovedanega: priče prisegajo / nekdaj prisegati na boga, meč / ekspr. prisegal je, da se ne šali zagotavljal / dov., kot podkrepitev prisegam, da je res 2. javno, po določenem postopku obljubljati ravnati se po načelih, navedenih v izjavi; slovesno izjavljati: včeraj so prisegali novi sodniki 3. ekspr. trdno obljubljati: prisegati zvestobo domovini; prisegala sta si prijateljstvo ● ekspr. ne bi prisegal na njegove besede ne zaupam mu popolnoma; ekspr. nekateri so prisegali na njegovo ime zelo so ga cenili, spoštovali prisegajóč -a -e: poslušal ga je, slepo prisegajoč na njegove besede ♪
  16.      prisékati  -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. s sekanjem skrajšati: prisekati vršičke smrek; poševno prisekati kol ♦ gozd. prisekati drevo odsekati mu vrh; vet. prisekati psu rep na kratko odrezati, odsekati 2. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo hitro priti: mimo jo je prisekal mlad fant / kmalu jo je prisekal nazaj prisékan -a -o: pes s prisekanim repom ∙ čevlji s prisekanimi kapicami spredaj ravnimi ♦ geom. prisekana piramida telo, ki ga omejujeta dva vzporedna, različno velika mnogokotnika in plašč ♪
  17.      prisekávati  -am nedov. (ȃ) s sekanjem skrajševati: prisekavati palice / prisekaval je kamne ♪
  18.      priselíti se  -sélim se dov. (ȋ ẹ́) priti živet, prebivat kam: nihče ne ve, od kod se je priselil v našo vas; problemi ljudi, ki so se priselili v mesto / bolehna mati se je priselila k hčeri / ta rastlina se je priselila sem pred desetletji je bila prinesena od drugod, je začela rasti tu priséljen -a -o: priseljeni Američani; ona je domačinka, on pa je priseljen ♪
  19.      priséljenka  -e ž (ẹ́) ženska oblika od priseljenec: poročil se je s priseljenko ◊ bot. rastlina, prinesena, zanesena od drugod ♪
  20.      priséljenski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na priseljence: priseljenska skupnost / priseljenski časopis ♪
  21.      prisèsen  in prisêsen in prisésen -sna -o [prva oblika sǝs] prid. (ǝ̏; ȇ; ẹ̑) s katerim se prisesa, pritrdi: prisesni organ ♪
  22.      prisésti  -sédem dov., stil. prisèl priséla; nam. prisést in prisèst (ẹ́ ẹ̑) sesti h komu, ki že sedi: rekel mu je, naj prisede; če je na vlaku videl znanca, je rad prisedel / na postaji je prisedlo nekaj novih potnikov / k najini mizi je prisedel še nekdo; prisedel je k njemu in se pogovarjal / kot povabilo prisedite, da nas bo več ♪
  23.      priséžen  -žna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na prisego: prisežni obrazec ♦ jur. prisežni pomočnik nekdaj oseba, ki s prisego potrdi izjavo ene izmed strank v pravdi ♪
  24.      prisijáti  -síjem dov., prisijál (á ȋ) sijoč se pojaviti: izza gore je prisijalo sonce / v klet so prisijali sončni žarki; pren. prisijalo nam je upanje ♪
  25.      prisíla  -e ž (ȋ) glagolnik od prisiliti ali prisiljevati: narediti prostovoljno, brez prisile; državna, fizična, pravna prisila // kar koga prisili, prisiljuje k čemu: ta nevarnost bo najboljša prisila za dobro gospodarjenje; sla po uživanju mamil mu je postala prisila ♪

   37.763 37.788 37.813 37.838 37.863 37.888 37.913 37.938 37.963 37.988  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA