Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (37.801-37.825)


  1.      pripómba  -e ž (ọ̑) 1. izražena misel, mnenje, ki kaže navadno kritičen odnos do česa: če ima kdo kako pripombo, naj jo pove; sporočiti svoje pripombe k načrtu; upoštevati pripombe kupcev; koristna, kritična, neprimerna pripomba / zmeraj daje pripombe, ima kako pripombo kaj pripomni, ugovarja / pripombe letijo nanj opazke; urednikova pripomba opomba 2. kar kdo dodatno, zraven pove: preslišal je pripombo, da je fant že odpotoval ♪
  2.      pripómbarstvo  -a s (ọ̑) ekspr. dajanje pripomb, navadno manj pomembnih: zna ločiti poglobljeno kritiko od pripombarstva ♪
  3.      pripomínjati  -am nedov. (í) 1. izražati misel, mnenje, ki kaže navadno kritičen odnos do česa: vedno kaj pripominja k njegovemu ravnanju / dov. pripominjam, da moramo to še preveriti 2. dodatno, zraven pripovedovati: pripominjali so, da je to najbolj kulturna dežela v Evropi ♪
  4.      pripomóček  -čka m (ọ̑) priprava, snov, ki se uporablja za opravljanje določene dejavnosti, za dosego določenega cilja: uporabljati moderne pripomočke; krtače, krpe in drugi pripomočki za čiščenje; pripomočki za lepotičenje / gospodinjski, ortopedski, tehnični, tiskarski, učni pripomočki; kozmetični, pralni, zdravilni pripomočki // kar se uporablja, je namenjeno za opravljanje določene dejavnosti, za dosego določenega cilja sploh: zakoni in drugi pripomočki za urejanje medsebojnih odnosov / risanje je pripomoček za nazornejšo razlago / ekspr. nekaterim ženskam se zdijo solze najzanesljivejši pripomoček ♪
  5.      pripomôči  -mórem dov., pripomógel pripomôgla (ó ọ́) v nedoločniku, sedanjiku in deležniku na -l skupaj s čim narediti, povzročiti, da se kaj uresniči, doseže: tudi vi nam lahko pripomorete do zmage, da zmagamo / slabe razmere so pripomogle k taki odločitvi / razburjenje je pripomoglo, da se mu je zdravje poslabšalo vplivalo na to / star. vsi pripomorejo in premaknejo skalo pomagajo ♪
  6.      pripóna  -e ž (ọ̑) 1. priprava za pripenjanje, privezovanje: pripona se je snela in priklopljeno vozilo je obstalo; privezana žival je nategovala pripono / pripona meča ♦ teh. kabelska pripona za pritrjevanje električnega kabla na varjenec // navt. vsaka od vrvi, ki varujejo jambor, da se ne prevrne, zlomi: mornarji so nategovali pripone; pripone na jadrnici, ladji / bočne pripone ki pritrjujejo jambor na bok 2. lingv. besedotvorno obrazilo, ki se postavi za podstavo tvorjene besede: izpeljati prislov s pripono -o; manjšalne, slabšalne pripone / glagolska pripona med podstavo in obrazilom glagolske oblike ♪
  7.      pripónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pripono 2: priponski samoglasnik / priponsko obrazilo / priponski glagoli glagoli z glagolsko pripono ♪
  8.      pripòr  -ôra m (ȍ ó) jur. začasni odvzem prostosti zaradi kazenskega postopka: odrediti za koga pripor; ukaz o priporu / podaljšati pripor / izpustiti iz pripora; odpeljali so ga v pripor priprli so ga; biti v priporu biti priprt ● ekspr. zbolel je in imel deset dni hišnega pripora deset dni ni mogel, smel zapustiti hiše; publ. general je v hišnem priporu nima pravice, možnosti zapustiti hiše zaradi ogrožanja določene oblasti, ureditve ♪
  9.      pripóra  -e ž (ọ̑) lingv. precejšnje približanje ploskev govorilnih organov pri tvorbi nekaterih soglasnikov: tvoriti glasove s priporo; rahla pripora glasilk // ožina, ki nastane s takim približanjem: zračni tok gre skozi priporo; pripora med zgornjimi zobmi in spodnjo ustnico / nebna pripora ki jo tvori jezik ob trdem nebu ♪
  10.      pripórnik  -a m (ọ̑) 1. jur. oseba, ki ji je začasno odvzeta prostost zaradi kazenskega postopka: zasliševati pripornika 2. lingv. glas, ki nastane, ko gre zračni tok skozi priporo: izgovoriti pripornik; zveneča pripornika z in ž; priporniki in zaporniki ♪
  11.      priporóčati  -am nedov. (ọ́) 1. izražati mnenje, da je kaj koristno, dobro za koga, kaj: priporočati komu izlet, morje, oddih / ekspr. priporočam ti, da ga pustiš na miru svetujem ti; pusti ga na miru // izražati ugodno mnenje o kom, čem: kandidata mnogi priporočajo; film, knjigo toplo priporočam / tovarna priporoča svoje izdelke ∙ ekspr. lepo, mirno vedenje človeka priporoča pozitivno vpliva na mnenje koga 2. izražati prošnjo, da kdo komu kaj naredi, dá: priporočam vam ga v varstvo; priporočati se zdravniku / priporočam se ti za plesalko / gostilna se vljudno priporoča vabi goste ♪
  12.      priporočeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor koga, kaj priporoča: priporočevalec domačih zdravil / kandidat ima več priporočevalcev ♪
  13.      priporočílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na priporočilo: priporočilni napisi / dati, pokazati priporočilno pismo ♪
  14.      priporočílo  -a s (í) 1. mnenje, da je kaj koristno, dobro za koga: priporočilo je upošteval in začel telovaditi; po njegovem priporočilu je odšel na dopust na morje // ugodno mnenje o kom, čem: vzeli so jo v službo na naše priporočilo / napisati, raztrgati priporočilo 2. jur. pravni akt, s katerim skupščina opozarja na določena vprašanja splošnega pomena, namenjen organizacijam, organom: izdati priporočilo; glasovati o priporočilu; priporočilo republiške skupščine; odločbe, sklepi in priporočila ● ekspr. tako vedenje ni ravno priporočilo zanj ne vpliva pozitivno na mnenje koga ♪
  15.      priporočíti  -ím dov., priporóčil (ȋ í) 1. izraziti mnenje, da je kaj koristno, dobro za koga, kaj: priporočiti komu več gibanja, previdnosti; priporočiti daljše bivanje na morju; priporočil jim je učenje tujih jezikov / ekspr. z grozečim glasom mu je priporočil, naj o vsem molči svetoval, ukazal // izraziti ugodno mnenje o kom, čem: priporočiti kandidata / priporočiti izdelke 2. izraziti prošnjo, da kdo komu kaj naredi, dá: priporočili so ranjence dobrim ljudem in odšli; priporočiti otroka sosedi; priporočiti se pri kom za prenočišče 3. star. pozdraviti v imenu koga: priporočite me vsem svojim, je dejal ob slovesu priporočíti se star. pozdraviti, posloviti se: priporoči se in odide priporočèn -êna -o: film je sicer priporočen, vendar se mi zdi slab ♦ agr. seznam priporočenih sort seznam sort, ki jih strokovne službe priporočajo pridelovati na določenem področju; ptt priporočena pošiljka pošiljka, za katero izda pošta potrdilo o prejemu in katere prejem potrdi naslovnik s podpisom; prisl.: poslati (pismo, pošiljko) priporočeno ♪
  16.      priporočljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se (lahko) priporoči: priporočljiva hrana; nagla vožnja ni priporočljiva; priporočljiv za zdravje ♪
  17.      priposestvováti  -újem dov. (á ȗ) jur. pridobiti lastninsko pravico do česa ali pravico uporabe z dobrovernim, nemotenim uživanjem za določeno dobo: priposestvovati pot; priposestvovati (si) zemljišče; pren. mi smo si prostor in pravice v tej družbi že priposestvovali priposestvován -a -o: priposestvovana pravica ♪
  18.      pripotováti  -újem tudi pripótovati -ujem dov. (á ȗ; ọ̑) potujoč priti: pripotovala je skupina tujih turistov; pripotovati v mesto; pripotovati po reki; pripotovati z vlakom / ekspr. mali kazalec na uri je pripotoval na dvanajst ♪
  19.      pripóved  -i ž (ọ̑) 1. kar kdo pripoveduje: poslušati prijateljevo pripoved; pripoved o nesreči je vse pretresla; vsebina pripovedi / njegova pesnitev je pripoved o vojni / pripoved se začenja v prejšnjem stoletju zgodba // lit. literarno, navadno prozno besedilo, ki sporoča potek dogajanja: kot otrok je rad poslušal bajke, pravljice in druge pripovedi; v knjigi je izšlo deset krajših pripovedi / panoramska pripoved pripoved, v kateri so osebe, čas in prostor opisani v velikem, širokem obsegu; scenska pripoved; pripoved v nadaljevanjih 2. glagolnik od pripovedovati: končati pripoved; med njegovo pripovedjo so vsi molčali ♪
  20.      pripovedáč  -a m (á) zastar. pripovedovalec: pripovedač je umolknil ● zastar. priznani pripovedač je napisal nov roman pripovednik ♪
  21.      pripóveden  -dna -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na pripoved: pripovedni postopek / pripovedni okvir, tok / pripovedno izročilo 2. nanašajoč se na pripovedništvo: pripovedni elementi v delu / pripovedni pisatelji / pripovedni dar / pripovedna pesem pesem, ki vsebuje pripoved, zgodbo; pripovedna dela 3. ki nadrobno in na široko literarno popisuje, podaja: njegov stil je izrazito pripoveden ◊ lingv. pripovedni sedanjik sedanji čas, ki izraža preteklo dejanje; pripovedni stavek stavek, ki kaj ugotavlja; lit. pripovedni položaj kar je določeno z ubeseditvijo motiva, pripovedi glede na osebo, ki motiv, pripoved jezikovno uresničuje; pripovedna dolga vrstica dvodelna vrstica s štirimi naglašenimi in poljubnim številom nenaglašenih zlogov ♪
  22.      pripóvednica  tudi pripovédnica -e ž (ọ̑; ẹ̑) ženska oblika od pripovednik: svetovno znana pripovednica / pripovednica je že tretjič pravila o nesreči ♪
  23.      pripóvedniški  tudi pripovédniški -a -o prid. (ọ̑; ẹ̑) nanašajoč se na pripovedništvo: pripovedniški dar / star. pripovedniško literarno delo pripovedno ♪
  24.      pripóvedništvo  tudi pripovédništvo -a s (ọ̑; ẹ̑) lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je zlasti roman, povest ali novela: razvoj pripovedništva na Slovenskem ♪
  25.      pripóvednost  -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost pripovednega: pripovednost v pesmi; pripovednost in izpovednost / pripovednost renesančnih slikarjev ♪

   37.676 37.701 37.726 37.751 37.776 37.801 37.826 37.851 37.876 37.901  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA