Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (37.638-37.662)


  1.      prikrítost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost prikritega: prikritost bolezni, ironije / knjiž. zaradi njegove prikritosti ga ni marala // kar je prikrito: vse mogoče prikritosti so prihajale na dan ♪
  2.      prikrívati  -am nedov. (í) delati, da kdo česa ne more izvedeti, odkriti: prikrivati komu resnico / prikrival jim je prave namene, resnost položaja ♦ jur. prikrivati kaznivo dejanje // delati, da kdo česa ne more opaziti: skrbno prikrivati zehanje / pred materjo je skrb, žalost spretno prikrivala / visoka trava in drevje sta jih varno prikrivala zakrivala; prikrival se je za zid prikrívati se ne izražati svojih misli, nazorov: ni se jim mogel več prikrivati / prikrivala sta se drug pred drugim prikrivajóč -a -e: pretehtavala sta drug drugega, prikrivajoč svoje namene prikrívan -a -o: spretno prikrivana zloba ♪
  3.      prikrmáriti  -im dov. (á ȃ) s krmarjenjem priti: varno je prikrmaril v pristanišče / letalo je prikrmarilo zelo visoko / ekspr. nekoliko pijan je prikrmaril domov prišel // preh. s krmarjenjem spraviti kam: srečno je prikrmaril ladjo skozi ožino ♪
  4.      prikrojênost  -i ž (é) lastnost, značilnost prikrojenega: idealistična prikrojenost ženskih likov v romanu ♪
  5.      prikrojíti  -ím dov., prikrójil (ȋ í) 1. vsebinsko spremeniti glede na kaj: odgovor je prikrojil tako, da je bil jasen in razumljiv vsem; prikrojiti podatke tako, da so uporabni; prikrojiti navodila po svoje / prikrojiti tuje ideje domačim razmeram prilagoditi; besedilo je za tisk nekoliko prikrojil priredil 2. redko ukrojiti, skrojiti: sama je prikrojila obleko prikrojèn -êna -o: način življenja je prikrojen razmeram; imela je lepo prikrojeno obleko; nova stanovanja so prikrojena vsem potrebam ♪
  6.      prikrožíti  in prikróžiti -im dov. (ȋ ọ́) 1. krožeč priti: satelit je prikrožil okrog zemlje / ekspr. jata rac je prikrožila nad jezero / ekspr. cigareta je spet prikrožila do prvega kadilca 2. zastar. prikrojiti, prirediti: Slovani so prikrožili stara imena rek, naselij po svoje ♪
  7.      prikúha  -e ž (ȗ) gastr. jed iz kuhane zelenjave kot dodatek h glavni jedi: prikuha iz bučk, kolerabic ♪
  8.      prikúhati se  -am se dov. (ú ȗ) knjiž. prismoditi se: polenta se je med mešanjem prikuhala ♪
  9.      prikúkati  -am dov. (ū ȗ) ekspr. pokazati se, pogledati: polž je prikukal iz hišice / izza oblakov je prikukalo sonce / piščeta so še isti dan prikukala iz lupine so se izvalila // prikliti, prirasti: iz čebulice prikuka najprej cvetlični popek / zvončki so že prikukali iz zemlje ♪
  10.      prikúpen  -pna -o prid., prikúpnejši (ú ū) ki zaradi urejene zunanjosti, lepega vedenja vzbuja pozitiven čustveni odnos: bil je prikupen fant; prikupna natakarica / prikupen obraz lep, prijeten; prikupno vedenje prijazno, ljubeznivo // ki vzbuja pozitiven čustveni odnos sploh: prikupna dežela; pesem s prikupno melodijo / bil je prikupen govornik prikúpno prisl.: znala se je prikupno oblačiti; prikupno urejena soba ♪
  11.      prikupljív  -a -o prid. (ȋ í) star. prikupen: ni bil posebno lep in prikupljiv; prikupljiva ženska / njena zunanjost je bila nenavadno prikupljiva ♪
  12.      prikupováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, povzročati, da dobi kdo do koga pozitiven čustveni odnos: veseli obraz ga je prikupoval ljudem / zadnja novica ji ni prikupovala misli na poroko 2. dokupovati: posojal je denar in prikupoval zemljišča prikupováti se prizadevati si pridobiti naklonjenost koga, navadno z besedami, darili: tudi njemu se je prikupovala; prikupovati se z ovajanjem / ali naj ti prinesem drv, se ji je prikupoval // pridobivati si naklonjenost koga: zaradi prijaznosti se je prikupovala vsem povrsti ♪
  13.      prilagájati  -am nedov. (á) delati, da kaj dobi potrebne lastnosti, značilnosti glede na lastnosti, značilnosti česa: naselja je treba prilagajati pokrajini / svoje nazore je prilagajal nazorom drugih; glasovi se prilagajajo glasovnemu okolju // delati, da ustreza komu, čemu: prilagajati mišljenje, ravnanje okoliščinam; prilagajati zakone novim razmeram / radio in televizija morata prilagajati svoj program poslušalcem prilagájati se dobivati potrebne lastnosti, značilnosti glede na okoliščine, navadno zaradi obstoja: živa bitja se prilagajajo spremenjenim življenjskim razmeram; po barvi se prilagajati okolici; hitro, postopno se prilagajati; prilagajati se na mraz, vročino // usklajevati svoje vedenje, ravnanje, mišljenje s kom, čim: zna se prilagajati in posnemati; z lahkoto sta se prilagajala drug drugemu; v tej starosti se je težko prilagajati novim ljudem / prilagajati se času, okolju; hitro se prilagajati novemu // sprejemati in upoštevati družbene ali skupinske norme: priseljenci so se postopoma prilagajali domačinom; družbeno, kulturno se prilagajati / pisatelj se ne sme nekritično prilagajati okusu bralcev ga sprejemati, upoštevati ● publ. topništvo se je moralo hitro prilagajati, sicer bi streljalo na lastne vojake ustrezno spreminjati svoje položaje ♪
  14.      prilagodítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od prilagoditi: prilagoditev cest sodobnemu prometu / prilagoditev rastline, živali; prilagoditev organizma na visoke temperature / prilagoditev novemu okolju; sposobnost za socialno prilagoditev ♪
  15.      prilagodíti  -ím dov., prilagódil (ȋ í) narediti, da kaj dobi potrebne lastnosti, značilnosti glede na lastnosti, značilnosti česa: arhitekt je skušal stavbo prilagoditi okolju; prilagoditi opremo prostoru; starejše tuje besede so se prilagodile slovenskemu jeziku // narediti, da ustreza komu, čemu: šofer mora prilagoditi hitrost vožnje svojim sposobnostim; prilagoditi ponudbo povpraševanju / prilagoditi očesno lečo za gledanje na daleč prilagodíti se dobiti potrebne lastnosti, značilnosti glede na okoliščine, navadno zaradi obstoja: prilagoditi se mrazu, vročini; plazilci so se prilagodili življenju na kopnem; po barvi se prilagoditi okolju; večina dreves se je prilagodila na menjavo letnih časov / oko se prilagodi mraku; zobovje divjega prašiča se je prilagodilo načinu prehrane // uskladiti svoje vedenje, ravnanje, mišljenje s kom, čim: mladi so se težko prilagodili starim; skušala sta se prilagoditi drug drugemu / prilagoditi se času, okolju, razmeram; prilagoditi se novemu načinu življenja / prilagoditi se novemu delovnemu času uravnati življenje po njem // sprejeti in upoštevati družbene ali skupinske norme: nekdanji politični nasprotniki so se v novih razmerah prilagodili; družbeno, nazorsko se prilagoditi / prilagoditi se splošno veljavnim družbenim normam jih sprejeti in ravnati skladno z njimi prilagojèn -êna -o: pouk je prilagojen povprečnim učencem; del črevesa teh živali je prilagojen za dihanje ♪
  16.      prilagodítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na prilagoditev: prilagoditvena sposobnost / prilagoditvena doba doba prilagajanja ♪
  17.      prilagodljív  -a -o prid. (ȋ í) 1. ki se da prilagoditi: najrazličnejšim zahtevam prilagodljiva naprava; prilagodljivo pohištvo 2. ki se lahko prilagodi: prilagodljiv organizem / prilagodljiv otrok; mladi ljudje so bolj prilagodljivi kot starejši / družbeno prilagodljiv 3. nav. slabš. ki sprejema in upošteva družbene ali skupinske norme zaradi osebnega udobja, koristi: prilagodljivo malomeščanstvo / prilagodljiva politika nenačelna ♪
  18.      prilagodljívost  -i ž (í) 1. sposobnost za prilagajanje: priporočati prilagodljivost proizvodnje tržišču / prilagodljivost žuželk okolju; zmanjšana prilagodljivost na vremenske razmere / zaradi svoje prilagodljivosti je bil v družbi zelo priljubljen; prilagodljivost otrok 2. nav. slabš. sprejemanje in upoštevanje družbenih ali skupinskih norm zaradi osebnega udobja, koristi: očitali so jim prilagodljivost; politična prilagodljivost ♪
  19.      prilagojênost  -i ž (é) lastnost, značilnost prilagojenega: prilagojenost organizma na okolje / družbena prilagojenost otrok ♪
  20.      prilagojeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prilagojevanje, prilagajanje: prilagojevalna sposobnost / dolgotrajni prilagojevalni procesi ♪
  21.      prilástek  -tka m (ȃ) 1. lingv. stavčni člen, ki določa odnosnico imenske besedne zveze: določiti prilastek / desni ki stoji za odnosnico, levi prilastek ki stoji pred odnosnico; neujemalni prilastek ki se v sklonu ne ujema z odnosnico; ujemalni prilastek ki se v sklonu, številu (in spolu) ujema z odnosnico 2. knjiž. atribut: neodvisna država z vsemi prilastki / delo si lasti prilastek modernosti / salon z vsemi prilastki meščanske udobnosti ♪
  22.      prilastíti si  -ím si dov., prilástil si (ȋ í) 1. narediti kaj za svoje, zlasti neupravičeno: obdolžili so ga, da si je prilastil nekaj denarja; prilastiti si zemljo / prilastila si je njihove zasluge za uspeh / ekspr. prilastila sta si najboljša sedeža zasedla sta 2. nav. ekspr. dobiti velik vpliv, oblast nad kom: svojega moža bi si rada popolnoma prilastila / hoteli so si prilastiti društvo prilastíti zastar. pripisati, prisoditi: svoji teoriji je prilastil oznako znanstvenosti prilaščèn -êna -o: vrniti prilaščene dragocenosti ♪
  23.      prilástkov  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prilastek 1: prilastkova raba pridevnika / prilastkov odvisnik ♪
  24.      prilástkoven  -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prilastek 1: prilastkovna raba pridevnika ♪
  25.      priláščati si  -am si nedov. (á) 1. delati kaj za svoje, zlasti neupravičeno: prodajalec si je prilaščal del izkupička / prilaščati si pravico do odločanja; prilaščati si zasluge za uspeh tekmovanja / prilaščal si je vlogo razsodnika lastil / ekspr. močnejši so si navadno prilaščali najboljše sedeže so zasedali ♦ ekon. prilaščati si presežno vrednost 2. nav. ekspr. dobivati velik vpliv, oblast nad kom: vedno bolj si ga je prilaščala priláščati zastar. pripisovati, prisojati: prilaščali so mu več poguma, kot ga je pokazal ♪

   37.513 37.538 37.563 37.588 37.613 37.638 37.663 37.688 37.713 37.738  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA