Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (37.163-37.187)


  1.      pretipávati  -am nedov. (ȃ) 1. tipajoč se dotikati česa na več mestih: skrbno je pretipaval bankovce; otrok pretipava igračo / žuželka je s tipalkami previdno pretipavala hrano // s tipanjem preiskovati: pretipavati žepe / zdravnik mu je pretipaval trebuh ∙ ekspr. radar ves čas pretipava nebo preiskuje 2. ekspr. temeljito izpraševati: dolgo ga je pretipaval / če te bodo kaj pretipavali, se naredi neumnega ♪
  2.      pretípkati  -am dov. (ȋ) 1. prepisati na pisalni stroj: pretipkati rokopis; pretipkati v štirih izvodih 2. adm. natipkati čez kaj že natipkanega: pretipkati napačno črko; pretipkati s črko iks ♪
  3.      pretírati  -am dov. (ȋ) 1. dati čemu večji pomen, obseg, kot ga ima v resnici: pretiral je pomen ideje v romanu; mnoge stvari je pretiral 2. narediti, uporabiti kaj v preveliki meri, v prevelikem obsegu: pretirati v hvaljenju česa, v skrbi za kaj / pretiral je svoj čudni način govorjenja pretíran -a -o 1. deležnik od pretirati: vaša ocena položaja je v marsičem pretirana 2. ki se zelo razlikuje od povprečnosti: pretirani gibi; ta novica je pretirana; pretirano narodnjaštvo 3. ki je, nastopa v preveliki meri: pretirana občutljivost; pretirana vljudnost; pretirano uživanje tablet / ta cena je pretirana previsoka; prisl.: pretirano hvaliti koga; imeti pretirano dobro mnenje o sebi; biti pretirano občutljiv, sramežljiv; film mi ni bil pretirano všeč; sam.: v njegovem govorjenju je nekaj bolestno pretiranega ♪
  4.      pretirávati  -am nedov. (ȃ) 1. dajati čemu večji pomen, obseg, kot ga ima v resnici: pretiraval je svoja junaštva; z izjavo, da najrajši živi v samoti, precej pretirava; ni se spremenil, še zmeraj rad pretirava / ne da bi pretiraval, lahko rečem, da je knjiga odlična; oče in mati sta ga nosila na rokah, če smem nekoliko pretiravati 2. delati, uporabljati kaj v preveliki meri, v prevelikem obsegu: v svojem navdušenju pretiravajo; pretiravala je v izbranem oblačenju; režiser je pretiraval z odrskimi efekti / čeprav je vedel, da zaradi slabega zdravja ne sme pretiravati, je hodil zelo hitro ♪
  5.      pretís  -a m (ȋ) tisk. premočen odtis, ki se pozna na drugi strani ♪
  6.      pretísk  -a m (ȋ) glagolnik od pretiskati: pretisk bankovcev, znamk / komisija za pretiske ● redko pretisk iz letopisa ponatis ◊ filat. z dodatnim, kasnejšim tiskanjem nastala sprememba številke, ki označuje nominalno vrednost ♪
  7.      pretiskár  -ja m (á) nekdaj kdor se poklicno ukvarja s prenašanjem odtisov na tiskovno ploščo: litograf in pretiskar ♪
  8.      pretískati  -am dov. (í) 1. natisniti kaj čez kaj, kar je že natisnjeno: pretiskati naslov / pretiskati bone 2. ponovno potiskati: pretiskati papir s kričečimi barvami pretískan -a -o: pretiskano besedilo ♦ filat. pretiskana znamka znamka, na kateri je z dodatnim, kasnejšim tiskanjem spremenjeno besedilo ali številka, ki označuje nominalno vrednost ♪
  9.      pretísnjenost  -i ž (ȋ) stanje pretisnjenega: pretisnjenost telesa, žile ♪
  10.      pretíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. obljubljati, napovedovati komu kaj neprijetnega, hudega: pretil je, da jo bo pustil samo; mati mu je pretila s kaznijo / ekspr.: reka preti prestopiti bregove, da bo prestopila bregove; oblaki pretijo s točo // zastrašujoče zamahovati s čim: pretil mu je z dolgo palico; pretiti komu s stisnjeno pestjo 2. biti na tem, da nastopi: pretila je nevarnost gripe; preti jim finančni polom; ekspr. smrt jim preti na vsakem koraku pretèč -éča -e: preteči oblaki; njegov pogled je bil preteč; preteča kretnja; preteča nevarnost; prisl.: preteče gledati, vprašati ♪
  11.      pretkáti  -tkèm dov. (á ȅ) s tkanjem narediti, da pride v blago, vzorec še druga, drugačna nit: pretkati blago z zlatimi nitkami / pretkati prt z rožami; pren. pisatelj je vse dogajanje pretkal s pesniškimi opisi pretkán -a -o: s srebrnimi nitmi pretkan jopič; nasmeh, pretkan z žalostjo; prim. pretkan ♪
  12.      pretláčiti  -im, in pretlačíti in pretláčiti -im dov. (á ȃ; ȋ á ȃ) 1. s tlačenjem spravljati skozi kaj: pretlačiti paradižnik skozi sito / pretlačiti kuhan fižol 2. popolnoma, v celoti stlačiti: pretlačiti grozdje; dobro pretlačiti krompir, da ne ostanejo koščki pretláčen -a -o: pretlačena skuta; pretlačeno sadje ♪
  13.      pretóčen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pretok: povečati pretočne zmogljivosti jarka / pretočna cev; pretočna naprava / meriti pretočno količino vode ♦ elektr. pretočna elektrarna hidroelektrarna brez večjega akumulacijskega bazena; grad. pretočno polje jeza odprtina, skozi katero lahko teče voda čez jez, skozi jez; teh. pretočni bojler bojler, v katerem se voda greje, ko teče skozenj ♪
  14.      pretočítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od pretočiti: pretočitev vina v nove sode ♦ geogr. pojav, da pritok enega porečja z erozijo povzroči, da začne vanj pritekati voda drugega porečja ♪
  15.      pretòk  -óka m (ȍ ọ́) 1. glagolnik od pretakati ali pretočiti: pravočasen pretok vina / omogočiti pretok plina, zraka; ovirati pretok; cevi za pretok vode / pretok krvi / pretok kapitala / pretok informacij, podatkov; pretok prometa, vozil // količina plina, tekočine, ki preide v časovni enoti skozi izbrani presek: pretok zraka se poveča, zmanjša; izmeriti pretok vode 2. redko prekop, kanal: jezeri sta povezani s pretokom; z ločjem zarasel pretok / izkopati pretok ◊ fiz. magnetni pretok količina, ki je produkt gostote magnetnega polja in površine ploskve, skozi katero to polje pravokotno poteka ♪
  16.      pretólči  -tólčem [ou̯] dov., pretólci pretólcite in pretolcíte; pretólkel pretólkla (ọ́) 1. s tolčenjem, udarci narediti luknjo, odprtino skozi kaj: pretolči led na plitvini 2. ekspr. natepsti, pretepsti: hotel ga je pretolči; pretolkli so jih do smrti 3. ekspr. prebiti, preživeti: vojno je pretolkel po taboriščih; zimo smo srečno pretolkli / vseh sedemdeset let je pretolkla v revščini / vse so prodali, da bi pretolkli težke čase ● ekspr. počasi bom že pretolkel to pot prehodil pretólči se ekspr. prebiti se: pretolči se skozi gosto smrečje / pretolči se do cilja; moramo se pretolči do ljudi, naselja / bataljon se je pretolkel na osvobojeno ozemlje; pretolči se skozi zasede / s temi prihranki se morajo pretolči do pomladi / pretolči se skozi revščino ● ekspr. komaj se je pretolkel skozi knjigo jo s težavo prebral ♪
  17.      pretolmáčiti  -im dov. (á ȃ) star. 1. razložiti, pojasniti: pretolmačiti predpise; pretolmačil ji je smisel svojih besed; ni si znal pretolmačiti njihovega ravnanja 2. prevesti: pretolmačiti tuje besede; poslanikov govor so hitro pretolmačili ♪
  18.      prétor  -ja m (ẹ̑) zgod., pri starih Rimljanih višji uradnik, izvoljen za eno leto, ki vodi sodne zadeve: pretorji in kvestorji ♪
  19.      pretórij  -a m (ọ́) zgod., pri starih Rimljanih prostor, kraj, kjer je nastanjen (vrhovni) poveljnik vojske: bojni posvet je bil v pretoriju; vojaki iz pretorija ♪
  20.      prétorski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na pretorje: pretorski edikti / pretorska palača ♪
  21.      pretôvor  -óra in -ôra m (ó ọ́, ó) glagolnik od pretovoriti: pretovor blaga / publ. delavci pri pretovoru pri pretovarjanju ♪
  22.      pretovóren  in pretovôren -rna -o prid. (ọ́; ó) nanašajoč se na pretovarjanje: pretovorna postaja / zaposliti več pretovornih delavcev ♪
  23.      pretrès  -ésa m (ȅ ẹ́) 1. zelo močen čustveni odziv zaradi zlasti negativnega doživetja: doživeti pretres; to razočaranje je povzročilo v njem pretres; opomoči si od pretresa / čustveni, duševni, živčni pretres 2. glagolnik od pretresti: pretres žita v vreče / pretres načrta, predlogov; kratek pretres pomenov manj znanih besed / kritičen pretres umetnine / dati, vzeti kaj v pretres ♦ med. pretres možganov funkcijska prizadetost možganov zaradi udarca, padca 3. nav. ekspr. kar ima za posledico bistvene spremembe: to je bil odločilen reorganizacijski pretres; doba velikih družbenih pretresov / potekati brez pretresov / njena ljubezen je doživljala pretrese ♪
  24.      pretrésati  -am nedov. (ẹ́) 1. spravljati kaj sipkega, drobnega v drugo posodo: pretresati krompir v gajbe; pretresa moko v manjšo vrečo 2. vsestransko proučevati, navadno zaradi ocenjevanja, odločitve: pretresati dokaze; pretresati predloge za izboljšanje česa / njegovi romani kritično pretresajo politična in družbena vprašanja / na sejah so pretresali tekoče probleme so se pogovarjali o njih 3. vzbujati močen čustveni odziv, zlasti sočutje, žalost: taki dogodki človeka pretresajo / žalostni spomini ji pretresajo srce / Prešernove pesmi bralca pretresajo vzbujajo v njem občudovanje 4. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: državo so pretresali notranji boji, hude krize; svet pretresajo državljanske vojne / pretresali so ga dvomi; veselje, žalost pretresa njeno srce 5. ekspr. biti, pojavljati se kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: grom pretresa dolino; kriki pretresajo zrak; streljanje pretresa temo ● ekspr. mraz mi pretresa kosti zelo me zebe; star. mrzlica ga je pretresala tresla; star. ude mu pretresa strah zelo se boji pretresajóč -a -e: svet pretresajoče krize ♪
  25.      pretresávati  -am nedov. (ȃ) redko pretresati: na krožkih so pretresavali vsa aktualna vprašanja / pretresavala sta zanimive stvari o vojni / pretresavala ga je divja jeza ♪

   37.038 37.063 37.088 37.113 37.138 37.163 37.188 37.213 37.238 37.263  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA