Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (36.913-36.937)


  1.      preročíšče  -a s (í) pri nekaterih narodih, nekdaj svetišče, kjer svečenik v imenu božanstva izreka prerokbe: iti v preročišče po odgovor / delfsko preročišče / vprašati preročišče za nasvet ♪
  2.      preròd  -óda m (ȍ ọ́) 1. sprememba v bistveno boljše, bolj sposobno za življenje: njegov duševni prerod; ekonomski prerod države; prerod naroda / (slovenski narodni) prerod gibanje ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja za nastanek, uveljavitev celovite slovenske kulture, zlasti literature 2. biol. zaporedno, pravilno menjavanje spolnega rodu z nespolnim: prerod pri klobučnjakih ♪
  3.      preróden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prerod: prerodni procesi v kaki družbi / prerodna doba / Linhart in drugi prerodni pisatelji ♪
  4.      prerodíteljski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na preroditelje: v takratni umetnosti je on opravil preroditeljsko nalogo / Zoisova preroditeljska miselnost ♪
  5.      prerodíti  -ím dov., preródil (ȋ í) narediti, povzročiti, da postane kaj bistveno boljše, bolj sposobno za življenje: poskušal je preroditi stari svet; pomlad je prerodila zemljo; zemlja se je prerodila; država se je prerodila v duhu socializma; računal je, da se bo v novem kraju prerodil; bilo mu je, kakor da bi se prerodil ∙ ekspr. v planinah sem se kar prerodil postal bolj zdrav, se boljše počutil prerodíti se ekspr. pojaviti se znova, drugače: Tak pevec se trudi, samoten živi, se v slavi, ko zgrudi ga smrt, prerodi (F. Prešeren) prerojèn -êna -o: čuti se prerojenega; prerojena država, narava; bil je kakor prerojen ♪
  6.      prerojeválen  -lna -o prid. (ȃ) ki preraja: prerojevalna moč zdravega planinstva ♪
  7.      prêrok  -óka m (é ọ́) 1. kdor vnaprej pripoveduje potek, pojavitev česa: prerok in njegove prerokbe / prerok boljših časov napovedovalec ∙ ekspr. pastirji so navadno dobri vremenski preroki dobro napovedujejo vreme; ekspr. ali misliš, da bodo zmagali? Težko je biti prerok težko je napovedati; nihče ni prerok v domovini v domačem kraju, domači deželi se človek težko uveljavi, doseže priznanje ♦ rel. prerok v stari zavezi kdor pod božjim vplivom opominja ljudstvo, vnaprej pripoveduje potek, pojavitev česa; prerok Jeremija 2. star. kdor razširja, uči kak nauk: ne poslušaj teh prerokov; biti prerok novih idej glasnik / po deželi so hodili krivi preroki ♪
  8.      prerókov  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na preroka: prerokove besede / kot vzklik pri prerokovi bradi ♪
  9.      prerokováti  -újem nedov. in dov. (á ȗ) vnaprej pripovedovati potek, pojavitev česa: vse se je uresničilo, kar je prerokoval / prerokovati komu srečo, usodo; prerokovati iz kart, kave, zvezd vedeževati / prerokovala mu je prihodnost / prerokovali so mu lepe uspehe napovedovali; pren., ekspr. srce ji je prerokovalo, da se bo vrnil ♦ rel. pod izrednim božjim vplivom vnaprej pripovedovati potek, pojavitev česa prerokován -a -o: prerokovani hudi časi so prišli; prerokovana usoda se ni izpolnila; tako je bilo prerokovano ♪
  10.      preróški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na preroke ali prerokovanje: ima preroški dar; preroške besede preróško prisl.: preroško izrečene besede ♪
  11.      preróškost  -i ž (ọ̑) 1. lastnost, značilnost preroškega: preroškost njegovih besed 2. sposobnost za prerokovanje: čudili so se, odkod njegova preroškost ♪
  12.      prerúšiti  -im, in prerušíti in prerúšiti -im dov. (ú ȗ; ȋ ú) zastar. pretrgati, prekiniti: prerušiti molk; krik je prerušil tišino / govor so prerušili z navdušenim ploskanjem prerúšen -a -o: prerušen molk; razvoj je bil s tem prerušen ♪
  13.      presáden 1 -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na presad, presaditev: presadna priprava ♦ med. presadna koža ♪
  14.      presadítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od presaditi: presaditev sadik / presaditev kostnega mozga, organa / presaditev prizorišča v domače okolje / vzorna presaditev dela v slovenščino / presaditev bakterij ♪
  15.      presadíti  -ím dov., presádil (ȋ í) 1. izkopati rastlino in jo drugam vsaditi: presaditi okrasni grm; vrtnar je hruško presadil v boljšo zemljo / spomladi je presadila vse lončnice; pren. starega človeka ni mogoče presaditi v tuje okolje 2. med. narediti, da pride tkivo, organ na drugo mesto telesa ali v drug organizem: presaditi ledvico, kostni mozeg, organ; presaditi kožo z nadlakti na obraz; uspešno presaditi srce 3. ekspr. prestaviti: presaditi mejnik / prevajalec je dogajanje komedije presadil v slovensko okolje ● ekspr. njihove dobre izkušnje bi morali presaditi k nam prenesti; knjiž. presaditi roman iz angleščine v slovenščino prevesti ◊ obrt. presaditi kruh dati kruh iz ene etaže pekovske peči v drugo ali na drugo mesto v isti etaži presajèn -êna -o: presajena koža; živeti s presajeno ledvico; presajena rastlina dobro raste ♪
  16.      presájati  -am nedov. (á) 1. izkopavati rastline in jih drugam vsajati: presajati mlada drevesa, solato / presajati lončnice 2. med. delati, da pride tkivo, organ na drugo mesto telesa ali v drug organizem: uspešno presajati kosti, ledvice, srca 3. ekspr. prestavljati: presajal je otroka s stolčka na gugalnico in nazaj; kaj se boš presajal po sobi, kakega dela se loti / zgodbe je prirejal in jih presajal v domače okolje ● ekspr. presajati tuje izkušnje v naše razmere prenašati; zvečer je presajal motike in sekire jih snemal in ponovno nasajal; knjiž. presajati iz nemščine v slovenščino prevajati ♪
  17.      presajênka  -e ž (é) agr. presajena rastlina: presajenka začne kmalu poganjati nove korenine ♪
  18.      presamévati  -am dov. in nedov. (ẹ́) v samevanju prebiti, preživeti: presamevala je sobotne in nedeljske večere / ekspr. zaradi svoje bolezni mnogo presameva sameva ♪
  19.      prescáti  -ščíjem tudi -ščím dov., preščíj preščíjte tudi preščì preščíte; prescál (á í, í) vulg. premočiti s sečem: prescati plenice prescán -a -o: prescana žimnica ♪
  20.      preséčen  -čna -o prid. (ẹ̑) geom. nanašajoč se na presek: presečna ravnina / presečni lik presek ♦ mat. presečna množica množica elementov, ki so skupni vsem upoštevanim množicam ♪
  21.      preséči  -séžem dov., presézi presézite; preségel preségla; nam. preséč in presèč (ẹ́) 1. pojaviti se nad določeno stopnjo, mero: sestavek je presegel navadno dolžino; dnevna temperatura je presegla trideset stopinj Celzija / trpljenje je preseglo meje človeške vzdržljivosti // zvečati se, izboljšati se nad določeno stopnjo, mero: današnji obisk predstave je presegel včerajšnjega 2. opraviti, izpolniti več, kot je določeno: preseči normo; preseči planirani izvoz za tri odstotke / preseči odobreni kredit ♦ šport. preseči rekord doseči v kaki športni disciplini boljši rezultat, kot je bil dosežen pred tem // narediti, da se kaj pojavi nad določeno stopnjo, mero: voznik je presegel dovoljeno hitrost / preseči pooblastila 3. postati boljši, uspešnejši od koga: kmalu je presegel vse sošolce / doseči in preseči koga v znanju; knjiž. prizadeval si je, da bi se presegel 4. knjiž. z napredovanjem priti do prepričanja, da kaj ni več primerno, ustrezno: to politično koncepcijo smo že presegli ● publ. kongres je presegel vsa pričakovanja uspeh kongresa je bil zelo velik; s to knjigo je avtor presegel vse prejšnje ta knjiga je boljša kot vse prejšnje preséžen -a -o: plan je bil presežen; zastarele in že presežene metode ♪
  22.      presédati  -am nedov. (ẹ́ ẹ̄) 1. povzročati, da seda kdo drugam: razrednik je pogosto presedal učence; presedali so se na sonce; star. presedali so z vrta v sobo 2. med potovanjem hoditi z enega prevoznega sredstva na drugo: presedali smo na več postajah 3. knjiž. sedeč preživljati: vse popoldneve preseda na vrtu / ekspr. dolge ure preseda pri knjigi bere, študira 4. nav. 3. os., nav. ekspr., z dajalnikom biti neprijeten, zoprn: negotovo čakanje mu preseda; pijača mi že preseda; vse mu je že presedalo; enolično življenje mu je začelo presedati / ta sitnež mi preseda s svojimi pripombami presédati se nekoliko se dvigati in spet sedati: pogledoval je k vratom in se presedal; presedal se je po fotelju, da bi mu bilo čim udobnejše ♪
  23.      presedéti  -ím dov. (ẹ́ í) sedeč prebiti, preživeti: po več ur dnevno je presedel na klopi; nepremično je presedel celo uro / popoldne je presedela pri frizerju; ekspr. ure in ure je presedel pri knjigah bral, študiral / ekspr. več let je presedel v zaporu prebil, preživel ∙ ekspr. presedeti kazen prestati presedèn -êna -o 1. deležnik od presedeti: ure, presedene na sestankih 2. knjiž. poškodovan od sedenja: preseden naslanjač ♪
  24.      presedévati  -am nedov. (ẹ́) sedeč preživljati: vse popoldneve je presedeval v naslanjaču / ekspr. cele noči presedeva pri knjigah bere, študira ♪
  25.      preségati  -am nedov. (ẹ̄) 1. pojavljati se nad določeno stopnjo, mero: članek presega navadno dolžino; globina ne presega dvajset metrov; poleti temperatura večkrat presega trideset stopinj Celzija je višja kot 30° C / ta zahteva presega moje sposobnosti; naše želje presegajo to, kar lahko dobimo so večje kot to // biti večji, boljši od določene mere: avtorjevo zadnje delo presega vsa prejšnja; današnji dobiček presega včerajšnjega // biti večji, višji kot kaj drugega: ta gora presega vse druge v pogorju; ekspr. sošolce presega za celo glavo 2. opravljati, izpolnjevati več, kot je določeno: presegati norme, plan // delati, da se kaj pojavlja nad določeno stopnjo, mero: presegati dovoljeno hitrost / presegati svoja pooblastila 3. biti boljši, uspešnejši od koga: ta športnik presega vse druge; duševno presegati / po marljivosti, v pridnosti, s pridnostjo presega svojega brata 4. knjiž. z napredovanjem prihajati do prepričanja, da kaj ni več primerno, ustrezno: zdaj presegamo takratna pojmovanja ● ekspr. to presega vse meje izraža nedopustnost česa; o tem ne bom govoril, ker presega okvir mojega predavanja to je več, kot se pričakuje v mojem predavanju ◊ ekon. povpraševanje presega ponudbo; filoz. presegati danost transcendirati presegajóč -a -e: navadne meje presegajoči spori; tipalke, presegajoče dolžino trupa ♪

   36.788 36.813 36.838 36.863 36.888 36.913 36.938 36.963 36.988 37.013  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA