Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (36.688-36.712)


  1.      preobráčati  -am nedov. (ā ȃ) raba peša 1. obračati: preobračati bolnika; vso noč se v vročici preobrača po postelji / preobračala je pismo in iskala podpis / preobračati seno; nervozno je preobračal liste v knjigi 2. delati, da dobi kaj drugačen pomen, drugačno vsebino: rad preobrača dejstva / znanost je začela preobračati prejšnje ugotovitve; preobračati navade spreminjati ● ekspr. ne preobračaj besed razumi, obravnavaj misli tako, kot so izrečene; preobračati kozolce delati obrate telesa okrog prečne osi naprej ali nazaj na podlagi; ekspr. preobračati politične kozolce spreminjati politične nazore preobráčati se navadno s prislovnim določilom izraža prehajanje v novo stanje, dogajanje, kot ga nakazuje določilo; obračati se: položaj se je počasi preobračal nam v korist ♪
  2.      preobràt  -áta m (ȁ á) navadno s prilastkom dejstvo, da postane kaj popolnoma drugačno od prejšnjega, da se zelo spremeni potek česa: zdaj je nastopil preobrat; takega preobrata ni pričakoval; to je bil odločilen preobrat v tekmi, v življenju / duševni, miselni preobrat; vremenski preobrat ♦ lit. dejstvo, da se (zelo, odločilno) preusmeri potek dramskega dogajanja, pripovedi ♪
  3.      preobráten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na preobrat: preobratno leto / preobratni dogodki ♪
  4.      preobrázba  -e ž (ȃ) 1. pojav, da dobi kdo ali kaj drugačno vsebino, obliko: nastopila je družbena, politična preobrazba; duševne, idejne preobrazbe 2. glagolnik od preobraziti: načrt za gospodarsko preobrazbo države; notranja preobrazba človeka; socialistična preobrazba vasi; preobrazba amaterskega gledališča v poklicno ◊ bot. preobrazba sprememba rastlinskih organov zaradi drugačnega načina prehrane, okolja; preobrazba listov; zool. preobrazba sprememba živalskega organizma na razvojni stopnji med jajčecem in odraslo živaljo; popolna preobrazba ki ima vse razvojne stopnje; preobrazba žuželk ♪
  5.      preobrázben  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na preobrazbo: preobrazbene značilnosti / preobrazbeni proces ♪
  6.      preobraževálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na preobraževanje: preobraževalni vplivi / preobraževalni procesi v družbi ♪
  7.      preobremenjênost  -i ž (é) prevelika obremenjenost: čoln se je zaradi preobremenjenosti potopil / preobremenjenost zdravnikov; preobremenjenost v službi; preobremenjenost z delom / preobremenjenost pristanišča ♪
  8.      preobremenjeváti  -újem nedov. (á ȗ) preveč obremenjevati: preobremenjevati temelje, voz / služba ga ne preobremenjuje; preobremenjevati učence z domačimi nalogami ∙ preobremenjevati govor s pregovori in reki delati ga manj razumljivega; ekspr. bolnik želodca ne sme preobremenjevati ne sme preveč, čez mero jesti ♦ teh. preobremenjevati motor ♪
  9.      preobrníti  in preobŕniti -em dov. (ȋ ŕ) raba peša 1. obrniti: preobrnil je ranjenca, ki je ležal na cesti; preobrnil se je v postelji / preobrniti zaboj in sesti nanj / preobrniti žepe 2. narediti, da dobi kaj drugačen pomen, drugačno vsebino: preobrniti smisel izjave / tega dejstva ni mogoče preobrniti; preobrniti svoje navade spremeniti ● pog. preobrnila je vso hišo, pa ga ni našla preiskala; zastar. mačka je preobrnila skledo mleka prevrnila; pog. vse stanovanje mi je preobrnil vse je razmetal, spravil v nered preobrníti se in preobŕniti se navadno s prislovnim določilom izraža prehod v novo stanje, dogajanje, kot ga nakazuje določilo; obrniti se: položaj se je preobrnil nam v škodo; nekoč se bo preobrnilo na bolje / razmere so se popolnoma preobrnile ● zastar. preobrnil se je v treznega človeka spreobrnil preobŕnjen -a -o: preobrnjeni procesi; sedeti na preobrnjeni posodi; preobrnjena dejstva ♪
  10.      preobtežíti  -ím dov., tudi preobtéži; preobtéžil (ȋ í) preveč obtežiti: preobtežiti ladjo, voz; preobtežiti žival / ekspr. preobtežiti pripovedovanje s podrobnostmi preobtežèn -êna -o: preobteženi nosači; preobtežen slog; preobteženo letalo ♪
  11.      preobvézati  in preobvezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́) na novo obvezati: preobvezal ga je bolničar; preobvezati ranjenca / preobvezati rano ♪
  12.      preobvezovalíšče  -a s (í) obvezovališče: prenesti ranjenca v preobvezovališče ♪
  13.      preobvezoválnica  -e ž (ȃ) obvezovalnica: prenesti ranjenca v preobvezovalnico ♪
  14.      preobvezováti  -újem nedov. (á ȗ) na novo obvezovati: redno preobvezovati ranjence / preobvezovati rane ♪
  15.      preobvládati  -am dov. (ā) knjiž., redko obvladati, premagati: nihče ga ni mogel preobvladati / goste je preobvladala pijanost ♪
  16.      preobžréti se  -žrèm se dov., preobžŕl se (ẹ́ ȅ) 1. nizko preobjesti se: preobžrl se je, zato ne more spati 2. slabš. naveličati se: preobžrli smo se enolične hrane / preobžrl sem se njihove družbe ♪
  17.      preočíten  -tna -o prid. (í ȋ) preveč očiten: kazati preočiten prezir; preočitna laž / ekspr. preočitno nesorazmerje preočítno prisl.: preočitno se ga izogiba; preočitno kaže razočaranje; preočitno posnemati ♪
  18.      preokóren  -rna -o prid. (ọ́ ọ̄) preveč okoren: biti preokoren in preneroden za tako družbo / preokorni čevlji / preokorna pisava / preokorno izražanje / star človek ima preokorne prste za natančno delo ● knjiž. beseda je preokorna, da bi izrazila mojo žalost moja žalost je tako velika, da se ne da izraziti z besedami preokórno prisl.: preokorno se vesti ♪
  19.      preokrétnica  -e ž (ẹ̑) publ. prelomnica, mejnik: ustanovitev Komunistične partije je preokretnica v razvoju delavskega gibanja pri nas; novo letalo pomeni preokretnico v letalski industriji ♪
  20.      preokupácija  -e ž (á) publ. 1. zanimanje, zavzetost: opis duševnosti junakov je avtorjeva osrednja preokupacija; miselne in čustvene preokupacije mladega človeka / ustvarjalna preokupacija pisateljev // skrb, zaposlitev: njegova glavna preokupacija je zdaj učenje / vsakdanje preokupacije meščanov 2. preobremenitev, prezaposlenost: preokupacija današnjega človeka / potreba po sprostitvi zaradi preokupacij ♪
  21.      preonegáviti  -im dov. (á ȃ) ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža dejanje, ki je znano, a se noče, ne more imenovati: marsikaj bo treba še preonegaviti; ga bomo že preonegavili, da ti bo verjel prepričali; hudo bo, če se ta reč kako ne preonegavi spremeni, reši ♪
  22.      preoráti  -ôrjem in -órjem dov., preôrji preorjíte; preorál (á ó, ọ́) 1. zrahljati zemljo s plugom: preorati ledino, njivo / spomladi so praho preorali ponovno zorali; do konca tedna bodo vse preorali končali oranje 2. nav. ekspr. narediti čez kaj brazdi podobne zareze: avtomobili so preorali cesto; ladja je preorala morske valove; pren. skrbi so mu preorale obraz preorán -a -o: preoran obraz; preorana njiva; vonj preorane zemlje; pokrajina je preorana od številnih rek in grap ♪
  23.      preorientácija  -e ž (á) publ. preusmeritev: preorientacija s sedanjega načina dela poteka počasi; preorientacija našega izvoza na dežele v razvoju / poklicna, politična preorientacija; metodološka preorientacija v šolstvu / doživljati miselno preorientacijo ♪
  24.      preorientírati  -am dov. (ȋ) publ. preusmeriti: preorientirati uporabo s tekočega goriva na trdo; preorientirati vzgojo otrok; podjetje se je preorientiralo na izdelovanje plastičnih predmetov / preorientiral se je na študij zgodovine preorientíran -a -o: preorientirana poraba, prodaja; v tehniko preorientiran človek usmerjen ♪
  25.      preosében  -bna -o prid. (ẹ̑) preveč oseben: zaradi preosebnega odnosa do tega vprašanja ni mogel biti objektiven / preosebna kritika preosébno prisl.: preosebno jemati pripombe ♪

   36.563 36.588 36.613 36.638 36.663 36.688 36.713 36.738 36.763 36.788  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA