Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (36.538-36.562)


  1.      premesíti  in premésiti -im dov. (ȋ ẹ́) pregnesti: premesiti vzhajano testo ∙ ekspr. premesiti ljudstvo, svet spremeniti, preoblikovati preméšen tudi premésen -a -o: premešeno testo ♪
  2.      preméšati  tudi premešáti -am dov. (ẹ́ á ẹ́) 1. z mešanjem narediti, da se delci kake snovi v njej enakomerno porazdelijo: premešati malto; dobro premešati jed 2. dati skupaj različne snovi, da se združijo v enotno (novo) snov: premešati surovine v določenem razmerju; voda in vino sta se premešala; pren. njihovi glasovi so se premešali, da jih nisem več ločil ● premešati karte narediti, povzročiti, da so v kupu skupaj karte različne vrednosti, barve; ekspr. njihova kri se bo premešala z našo bomo v (krvnem) sorodstvu z njimi preméšan -a -o: premešan pesek; tam so premešane vse narodnosti ♪
  3.      premèt  -éta m (ȅ ẹ́) 1. šport. obrat telesa okrog prečne osi po odrivu: narediti premet; premet in preval / premet naprej, nazaj; premet vstran bočna zakotalitev telesa po iztegnjenih in nekoliko razmaknjenih rokah in nogah 2. lingv. zamenjava mesta glasov v besedi: poglavje o premetu / premet jezičnikov ♪
  4.      premétati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) redko premetavati: premetati pesek / premeta po hiši, kot da kaj išče / premeta se po ležišču ♪
  5.      premetáti  -méčem dov., premêči premečíte; premêtal (á ẹ́) z metanjem spraviti kaj drugam, na drugo mesto: premetati pesek, zemljo, žito; premetati z lopato; kompost večkrat premečemo // nav. ekspr. hitro, sunkovito spraviti kaj z enega mesta na drugo: premetati knjige, perilo / premetali so mu vse stanovanje, da bi našli orožje prizadevno preiskali, pregledali premetán -a -o: premetane knjige; v hiši je bilo vse premetano ♪
  6.      premetávati  -am nedov. (ȃ) 1. z metanjem spravljati kaj drugam, na drugo mesto: premetavati gramoz, pesek; premetavati z lopato / premetavati kovance v žepu // nav. ekspr. hitro, sunkovito spravljati kaj z enega mesta na drugo: premetavati knjige, perilo; premetavati po omari / premetavati grižljaj po ustih / vsak dan so mu premetavali hišo, da bi odkrili ilegalno literaturo prizadevno preiskovali, pregledovali 2. navadno s prislovnim določilom s silo povzročati, da kaj hitro, sunkovito spreminja položaj v prostoru: valovi so premetavali čoln sem ter tja; vihar je premetaval ladjo, kot bi bila iz papirja; brezoseb. premetavalo jih je po vozu; premetava se od bolečin in stoka; premetavati se po postelji; premetava se kot riba na suhem, v mreži; pren. čustva so ga premetavala iz skrajnosti v skrajnost; življenje ga neusmiljeno premetava ● pog. vse popoldne sta premetavala karte kvartala; star. nemirno je premetaval liste v albumu obračal; ekspr. to misel je dolgo premetaval (po glavi) dolgo je premišljal o tem; ekspr. premetavali so se po blatnem kolovozu proti vasi peljali so se ♪
  7.      premíčen  -čna -o prid. (ȋ) ki se da premakniti, premikati: premični deli česa / prostor pregraditi s premičnimi stenami; premična streha avtomobila // ki se lahko premika, hodi: premični bolniki ◊ čeb. premično satovje satovje, pri katerem je sate mogoče poljubno premeščati; film. premična kamera kamera s stojalom, ki ji omogoča premikanje med snemanjem; gled. premični oder oder, pri katerem se tla lahko premaknejo v stran ali nazaj; lingv. premični naglas naglas, ki ni vezan na stalno mesto v besedi; teh. premični žerjav žerjav, ki se premika z lastnim pogonom; premične stopnice stopnice, ki delujejo na principu tekočega traku; tisk. stavni stroj s premičnimi črkami stavni stroj, pri katerem se vsaka posamezna črka uliva sproti ♪
  8.      premíčnica  -e ž (ȋ) astr. nebesno telo, ki kroži okoli Sonca in ne seva lastne svetlobe; planet: gibanje premičnic; premičnice in nepremičnice / mala premičnica asteroid / premičnica Jupiter ♪
  9.      premier  -a [-miêr in -mjêr, in -mjé -ja] m (ȇ; ẹ̑) ministrski predsednik, predsednik vlade: britanski premier; sprejem pri premieru ♪
  10.      premiêra  -e [-mie- in -mje-] ž (ȇ) prva predstava kakega gledališkega dela v sezoni: ogledal si je vsako premiero; nastopiti na premieri; operna premiera; nova premiera drame // prva izvedba, prva predstavitev: radijska premiera mladinske igre / danes zvečer bo premiera angleškega filma ga bodo prvič predvajali / publ. premiera novega avtomobila ♪
  11.      premiêrski  -a -o [-mie in -mje-] prid. (ȇ) nanašajoč se na premiero: premiersko občinstvo / kritika o premierski uprizoritvi ♦ gled. premierski abonma ♪
  12.      premiírati  -am dov. in nedov. (ȋ) ekon. dati denarno pomoč proizvajalcem, zlasti kmetijskim, za pospeševanje proizvodnje v obliki dodatka k ceni pri prodaji: premiirati odkup pridelkov premiíran -a -o: premiirana plemenska živina ♪
  13.      prémija  -e ž (ẹ́) 1. nagrada, plačilo: dati premijo za prihranek pri gorivu; deliti premije; izplačati nogometašem premije / žival je na razstavi dobila premijo 2. navadno v zvezi zavarovalna premija denarni znesek, ki ga je treba plačati zavarovalnici za določeno vrsto zavarovanja: plačevati visoke zavarovalne premije 3. dobitek za srečko z izžrebano šestmestno številko: zadeti premijo na loteriji / glavna premija z najvišjim dobitkom 4. ekon. denarna pomoč proizvajalcem, zlasti kmetijskim, za pospeševanje proizvodnje v obliki dodatka k ceni pri prodaji: izplačevati premije; podjetjem so odobrili premijo; premije za mleko / izvozna premija premija države izvozniku za pospeševanje izvoza ♪
  14.      prémijski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na premijo: premijski pravilnik / premijski upravičenci ♪
  15.      premík  -a m (ȋ) glagolnik od premakniti: a) pri premiku se je mizi zlomila noga; potresni premiki / premik čet b) premiki luči c) premik glave, noge / od strani je opazovala vsak njegov premik gib č) njegov nastop pomeni za vse določen premik; družbeni, gospodarski, idejni, kulturni, sociološki premiki; ugotoviti velik premik v odnosu do ljudske poezije / pri cenah predvidevajo nadaljnje premike zvišanja ● s tem stoletjem se približujemo koncu premikov ljudstev naseljevanj, priseljevanj ◊ elektr. fazni premik prehitevanje ali zaostajanje ene električne veličine glede na drugo iste vrste; lingv. premik naglasa na drug zlog ♪
  16.      premikálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na premikanje: dvigalne in premikalne naprave 2. žel. nanašajoč se na razstavljanje vlakov iz ene smeri in sestavljanje v vlake za druge smeri: premikalna vožnja / premikalna lokomotiva; premikalna postaja; premikalno osebje ♪
  17.      premikálnica  -e ž (ȃ) uganka, pri kateri nastane s premaknitvijo besed nova beseda, nove besede ♪
  18.      premikálo  -a s (á) priprava za premikanje: premikalo se je zlomilo ♪
  19.      premíkati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. delati, da pride kaj na drugo mesto, v drug položaj: knjig ne premikajte, da se lažje najdejo; premikati pohištvo v sobi; nekateri stroji se lahko premikajo, drugi pa so pritrjeni / premikati ročice in pritiskati na gumbe / poveljniki so pogosto premikali čete // spreminjati položaj, mesto s potegom, sunkom: iz nagajivosti mu je premikal lestev; otroci so premikali mize in stole; premikal je omaro toliko časa, dokler ni dobro stala / počasi je premikala mizo k oknu // spreminjati položaj telesa, dela telesa: pri tem plesu plesalci premikajo le boke; premikati prste; ekspr. bil je utrujen in je komaj premikal noge hodil; premikal je ustnice, kot da govori; stoj mirno in se ne premikaj / te mišice premikajo čeljust 2. delati, da kaj ni v mirujočem stanju: premikati perilo v vodi; z roko je premikala voziček; kolo, nihalo se premika / veter premika liste; voda premika kolo ● vznes. deloven človek je sposoben tudi gore premikati velikih dejanj; ekspr. je močen, da bi gore premikal zelo; ekspr. težko premika svoje kosti težko hodi; ekspr. pero je komaj premikal težko je pisal; ekspr. taki ljudje že od nekdaj premikajo svet v tečajih zelo spreminjajo razmere na svetu ◊ šah. premikati figuro delati, da pride z enega polja na drugo premíkati se spreminjati položaj v prostoru v določeni smeri: neki predmet se je premikal po vodi; sonce se navidezno premika po nebu; konji so potegnili in voz se je začel premikati; premikati se v vodoravni smeri; premikati se s hitrostjo osemdeset kilometrov na uro // spreminjati položaj v prostoru sploh: rastline se ne morejo premikati; ptice se premikajo po zraku s perutmi // iti, hoditi: s težkimi koraki so se premikali naprej / čete so se premikale proti severu ● ekspr. čas se je hitro premikal je hitro mineval; ekspr. delo se le počasi premika počasi napreduje; ekspr. gripa se je začela z otočja premikati drugam širiti; ekspr. v kulturi se nekaj premika spreminja na bolje ◊ lingv. naglas se premika ni vezan na stalno mesto v besedi premikajóč -a -e: na premikajočem se sedežu ni trdno sedel; opazila je premikajoče se sence; hitro premikajoče se vozilo ♪
  20.      premilostljív  -a -o prid. (ȋ í) star. zelo usmiljen, zelo prizanesljiv: bil si premilostljiv / v vljudnostnem nagovoru, v meščanskem okolju premilostljivi gospodar ♪
  21.      preminítev  -tve ž (ȋ) knjiž. prenehanje: nujnost nastanka in preminitve določenih procesov ♪
  22.      premínjati 1 -am nedov. (í) star. spreminjati: preminjati pogoje za nastanek česa; leta so mu preminjala poteze na obrazu ∙ zastar. posteljno perilo je treba pogosto preminjati menjavati ♪
  23.      premínjati 2 -am nedov. (í) knjiž. minevati: dan počasi preminja / vse na svetu nastaja in preminja ♪
  24.      premírati  -am nedov. (ȋ ȋ) postajati negiben, tog, manj občutljiv zlasti zaradi mraza: noge, prsti mu premirajo; premirati od mraza / ekspr. premirati od strahu ♪
  25.      premírje  -a s (ȋ) dogovor o začasnem prenehanju oboroženih spopadov: kršiti, skleniti premirje; pogoji za premirje / podpisati premirje // stanje začasnega prenehanja oboroženih spopadov: sedaj je premirje; prenehanje premirja; pogajanja med premirjem / ekspr. premirje med nasprotnima taboroma ♦ jur. črta premirja začasna meja med državami ali armadami ob prekinitvi oboroženih spopadov ♪

   36.413 36.438 36.463 36.488 36.513 36.538 36.563 36.588 36.613 36.638  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA