Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
An (36.263-36.287) 
- pregnojíti -ím dov., pregnójil (ȋ í) preveč pognojiti: sosedje so travnike ponekod pregnojili / redko zemlje že več let niso pregnojili pognojili pregnojíti se nav. 3. os. ognojiti se: rana se je pregnojila / tur se je pregnojil se je predrl ♪
- pregòn -ôna m (ȍ ó) 1. glagolnik od pregnati: pregon okupatorja z domače zemlje / pregon Židov v taborišča // preganjanje: nikjer ni bil varen pred pregonom / pregon kvartopircev in prodajalcev mamil 2. jur., navadno v zvezi kazenski pregon uvedba kazenske preiskave proti komu: predlagati kazenski pregon / odstopiti od kazenskega pregona / začeli so kazenski pregon / organi kazenskega pregona ◊ agr. pregon navadno ograjena ozka pot za živino kot prehod za na pašnik; čeb. pregon čebel iz medišč ♪
- pregospôski -a -o prid. (ó) preveč gosposki: pregosposki je zanjo / stanovanje se mu je zdelo pregosposko pregospôsko prisl.: pregosposko opremljena soba ♪
- pregostobeséden -dna -o prid. (ẹ̑) preveč gostobeseden: pregostobeseden je / ekspr. pregostobesedno pisanje ♪
- pregovárjati -am nedov. (ȃ) 1. z besedami si prizadevati doseči, da bi kdo a) spremenil svojo prvotno odločitev: obljubil je, da bo šel, pa ga doma pregovarjajo; branili so mu in ga pregovarjali / začela ga je pregovarjati b) storil kaj prvotno nenameravanega: pregovarjal ga je, da bi ga vzel v uk; pregovarjal jih je, naj ostanejo 2. nar. ugovarjati: ni hotel pregovarjati materi pregovárjati se prerekati se, pričkati se: ni se hotel pregovarjati o tem; pregovarjal se je z dijaki, kdo je boljši pisatelj; dolgo, glasno se pregovarjati ♪
- pregóvor -a m (ọ̑) ljudska književna zvrst, ki kratko, navadno v prispodobi, izraža kako življenjsko izkušnjo: sklicuje se na to, kar pravi pregovor; zbirati pregovore / vremenski pregovori ∙ knjiž. njegov pogum je prešel v pregovor je postal splošno znan ♪
- pregóvoren -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pregovor: pregovorni stavki / knjiž. pregovorna gostoljubnost splošno znana, zelo velika ♪
- pregovoríti -ím dov., pregovóril; nam. pregovôrit in pregovorít (ȋ í) 1. z besedami doseči, da kdo a) spremeni svojo prvotno odločitev: obljubil je, vendar ga lahko še drugi pregovorijo; upajo, da ga bodo pregovorili / ne da se pregovoriti b) stori kaj prvotno nenameravanega: pregovorili so jo, da je šla na potovanje; pregovoril jih je, da so se vrnili 2. star. spregovoriti: po cele tedne ni z nikomer pregovoril / na cesti jo je pregovoril ogovoril ♪
- pregóvornost -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost pregovornega: iskanje nenavadnih besed in ljudske pregovornosti ♪
- pregráda -e ž (ȃ) 1. naprava za ločevanje a) prostora: konji so dvigali glave izza pregrad; lesena, montažna, premična pregrada / pregrada deli predsobo / ločiti prostor s pregrado pregraditi prostor / korito s pregrado b) koga, česa v prostoru: postaviti med privezani živali pregrado / visoke gore so naravna pregrada med obema deželama // navt. stena, ki vzdolžno ali prečno deli ladijski prostor: pregledati pregrade / centralna pregrada narejena od krme do premca, da opira posamezne krove; neprepustna pregrada kovinska pregrada, narejena od boka do boka za zadrževanje vode 2. ločen, ograjen prostor: zapreti svinje v pregrade / zapluti skozi dvignjeno zapornico v pregrado / polne pregrade krompirja 3. naprava, ki onemogoča, ovira prehod: zavarovati mejo z jarki in pregradami; pregrada na cesti / večja količina
padavin ob gorskih pregradah // naprava, nameščena prečno na tok vode: betonske poplavne pregrade; hudourniške pregrade; reka z zapletenim sistemom pregrad in jezov 4. ekspr. kar onemogoča, ovira sodelovanje: rasne, socialne pregrade; pregrada med dijaki in profesorji / etnične skupnosti morajo biti most in ne pregrada med narodi / lomiti moralne pregrade norme ◊ grad. dolinska pregrada velik jez, ki zadržuje veliko količino vode ♪
- pregradítev -tve ž (ȋ) glagolnik od pregraditi: pregraditev hodnika z leseno steno / pregraditev poslovnih prostorov v stanovanje ♪
- pregrádnja -e ž (ā) publ. preureditev, predelava: pregradnja stanovanja / pregradnja rakete na klasična goriva ♪
- pregrája -e ž (ȃ) 1. naprava za ločevanje a) prostora: delovni prostor s pregrajo; lesena pregraja; pregraja iz omar / prostor ima več pregraj je večkrat pregrajen b) koga, česa v prostoru: postaviti pregraje med živali / s pregrajo ločiti posamezne vrste blaga / kopne državne meje se naslanjajo na gorsko pregrajo // redko ločen, ograjen prostor; pregrada: odpeljati konja v pregrajo 2. naprava, ki onemogoča, ovira prehod: napraviti okope in pregraje / svatje so se ustavili pred pregrajo // naprava, nameščena prečno na tok vode: betonska pregraja v hudourniku 3. ekspr. kar onemogoča, ovira sodelovanje: premagati blokovske pregraje; družbene, formalne, rasne pregraje / ni maral delati pregraj med seboj in očetom ♪
- pregŕd -a -o in -ó prid. (ȓ ŕ) 1. preveč grd: prestara je in pregrda / nobeno delo ni pregrdo zanj 2. ekspr. zelo grd: pregrdo ravnanje / pregrd si bil z njo pregrdó tudi pregŕdo prisl.: pregrdo jo gleda ♪
- pregréšek -ška m (ẹ̑) ekspr. prekršek, prestopek: očitali so mu različne pregreške; kaznovan je bil zaradi pregreška // redko napaka, pomanjkljivost: nihče ni brez pregreška ♪
- pregréšen -šna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) nanašajoč se na pregreho: pregrešne misli, želje / zakriviti pregrešno dejanje pregréšno prisl.: pregrešno govoriti ♪
- pregrešíti -ím dov., pregréši; pregréšil (ȋ í) povzročiti kaj slabega, nepravilnega; zagrešiti: kaj si pa pregrešil / veliko hudih napak je pregrešil pregrešíti se rel. narediti kaj zlasti moralno slabega, oporečnega: niti v mislih se ni pregrešil; pregrešil si se nad očetom, zoper očeta / s takim dejanjem se boš pregrešil // ekspr. narediti kaj, kar ni v skladu s pravilnim: pregrešil si se proti novim predpisom / pri hrani se večkrat pregreši ♪
- pregréšnost -i ž (ẹ́) rel. lastnost, stanje pregrešnega: njena pregrešnost je postala očitna / moralna pregrešnost ♪
- pregréti -gréjem dov. (ẹ́ ẹ̑) segreti skozi površino, v celoti: snov je treba pred obdelavo pregreti; zemlja se mora pred setvijo pregreti / sonce je pregrelo blazine; ekspr. na vroči skali sem se čisto pregrel // nav. ekspr. preveč segreti: pregreti mleko; kosilo sem si pregrel pregréti se nav. ekspr. postati zelo vroč, znojen: pregrel se je in prehladil; če boš tako delal, se boš pregrel pregrét -a -o: pregret zrak ♦ avt. pregret motor trajno poškodovan motor zaradi prevelikega segretja motornih delov; fiz. pregreta para para, segreta na temperaturo, višjo od vrelišča; pregreta tekočina tekočina, segreta na temperaturo, višjo od vrelišča, ne da bi izparela ♪
- pregrétost -i ž (ẹ̑) stanje pregretega: zaradi pregretosti je zbolel za pljučnico / preprečiti pregretost motorja ♪
- pregreválnik -a m (ȃ) strojn. del parnega kotla za pregrevanje pare: napolniti pregrevalnik ♪
- pregrévati -am nedov. (ẹ́) segrevati skozi površino, v celoti: pregrevati železo / sonce je pregrevalo mravljišče // nav. ekspr. preveč segrevati: pregrevati jed; mleka ni treba pregrevati pregrévan -a -o: pregrevan zrak ♪
- pregrinjálce -a s (ā) nav. ekspr. manjšalnica od pregrinjalo: nalahko je dvignila pregrinjalce / čipkasto posteljno pregrinjalce ♪
- pregrinjálen -lna -o prid. (ȃ) ki je za pregrinjanje, pokrivanje: obložiti predale s pregrinjalnim papirjem; pregrinjalno platno ♪
- pregrinjálo -a s (á) kos tkanine, navadno določene oblike, s katerim se kaj pregrinja, pokriva: z resicami obrobljeno pregrinjalo; svileno pregrinjalo / posteljno pregrinjalo / namizno pregrinjalo prt; sobo je delilo v dva prostora rožasto pregrinjalo zavesa; ramena ji je pokrivalo volneno pregrinjalo ogrinjalo; pregrinjalo za tovornjake plahta // ekspr. kar kaj pregrinja, prekriva: trave so pripravile mehka pregrinjala za tisoče gnezd; pren. nad njima se je bočilo črno pregrinjalo noči ♪
36.138 36.163 36.188 36.213 36.238 36.263 36.288 36.313 36.338 36.363 
