Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (36.126-36.150)


  1.      predprážnik  -a m (ȃ) priprava za odstranjevanje blata, prahu s podplatov: očistiti predpražnik; obrisati si čevlje na predpražniku; pod predpražnikom je našla ključ od sobe; kovinski, lesen predpražnik ♦ tekst. kokosov predpražnik iz kokosovih vlaken ♪
  2.      prèdpredvčérajšnjim  prisl. (ȅ-ẹ́) tretjega dne pred današnjim dnevom: predpredvčerajšnjim je divjala huda nevihta ♪
  3.      prèdpretékel  -têkla -o [ǝu̯] prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-é) nanašajoč se na časovno obdobje, ki je minilo pred nastopom drugega časovnega obdobja v preteklosti: predpretekli mesec, teden; predpretekla gledališka sezona ♦ lingv. predpretekli čas čas za izražanje preteklega dejanja, izvršenega pred kakim drugim dejanjem v preteklosti, ali glagolska oblika za tako izražanje ♪
  4.      prèdpretêklik  -a m (ȅ-é) lingv. glagolska oblika za izražanje preteklega dejanja, izvršenega pred kakim drugim dejanjem v preteklosti: preteklik in predpreteklik ♪
  5.      prèdprevráten  -tna -o prid. (ȅ-ȃ) nanašajoč se na čas pred prevratom leta 1918: predprevratne razmere / predprevratna doba ♪
  6.      prèdpripráva  -e ž (ȅ-ȃ) predhodna priprava: predpriprava živil za kuhanje / končati, opraviti predpriprave za izdajo knjige; predpriprava za volitve; predpriprava za zidanje hiše ♪
  7.      prèdpubertéten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) nanašajoč se na predpuberteto: predpubertetna kriza / predpubertetna doba ♪
  8.      predpúst  -a m (ȗ) etn. čas od 6. januarja do pustnega torka: predpust je minil; zabave in plesi v predpustu / poročiti se v predpustu ♪
  9.      predpústen  -tna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na predpust: predpustni plesi; predpustne burke / predpustni čas ♪
  10.      prèdračúnski  -a -o prid. (ȅ-ȗ) nanašajoč se na predračun: predračunska vrednost gradbenih del / predračunski stroški ♪
  11.      predrág  -a -o tudi -ó prid. (ȃ á; drugi pomen ȃ) 1. ki stane preveč denarja: kupiti predrag stroj; knjige so predrage; predrago stanovanje / ta restavracija je predraga; življenje v mestu postaja predrago 2. ekspr. do katerega ima kdo zelo pozitiven čustveni odnos: to mi je predrag spomin; predragi domači kraji / v nagovoru: predragi prijatelj; duša predraga, spametuj se že vendar; v osmrtnicah pogreb predragega pokojnika bo v soboto predrágo in predragó prisl.: predrago kupiti; predrago plačati predrági -a -o sam.: spomniti se svojih predragih; mislil je na svojo predrago ♪
  12.      predrámek  -mka m (ȃ) knjiž., redko prebujenje: trdno spanje brez sanj in brez predramkov ♪
  13.      predramíti  in predrámiti -im dov. (ȋ á) 1. povzročiti, da postane kdo buden; prebuditi: ropot ga je predramil; predramiti otroka; predramil se je in prižgal luč; pren., ekspr. mesto se je predramilo v čudovitem sončnem jutru // v zvezi z iz povzročiti prenehanje stanja, kot ga določa samostalnik: predramiti iz počitka; predramiti se iz nezavesti / predramiti iz zamišljenosti / predramiti koga iz pasivnosti // ekspr. povzročiti, da kdo kaj spozna, se česa zave: predramiti delavske množice 2. knjiž. povzročiti, da kaj nastane; vzbuditi: predramiti v kom čut za solidarnost; v njem se je predramila humoristična žilica / odgovor je predramil v njem staro jezo predrámljen -a -o: otrok je čisto predramljen; predramljena vest ♪
  14.      prèdrazréden  -dna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki je bil, obstajal pred nastankom družbenih razredov: predrazredni družbeni red / predrazredna in razredna družba ♪
  15.      predrdráti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. 1. drdraje prevoziti: predrdral je skoraj celo deželo / meglo je predrdral prvi tramvaj 2. z drdranjem preglasiti: pogovor je predrdral voz, ki se je ustavil na dvorišču ♪
  16.      predrémati  -ljem, in predrémati tudi predremáti -am dov. (ẹ́; ẹ́ á ẹ́) dremaje prebiti, preživeti: predremal je vse popoldne; v kupeju za kadilce je predremal pol poti / predremati predavanje ♪
  17.      predréti  -drèm tudi -dêrem dov., stil. prederó; predríte tudi prederíte; predŕl (ẹ́ ȅ, é) 1. navadno s koničastim predmetom narediti luknjo a) skozi kaj: s svinčnikom predreti papir; okroglo predreti tkanino; gleda, kot bi ga hotel z očmi predreti / predreti zamašeno cev odmašiti; pren., knjiž. bridkosti meč je predrl srce b) skozi ovoj, steno česa: predreti bulo; predreti gnojni mehur; žulj se mu je predrl / predreti kolo; pren., ekspr. predreti mejo znanega; hotel je predreti krog danih možnosti 2. priti skozi kaj ovirajočega: lava je predrla zemeljsko skorjo; kal je predrla zemljo; mladi so kot hudournik, ki predre vsako oviro / sonce ni moglo predreti goste megle; blisk je predrl oblake / ekspr. bila je tema, da je pogled ni predrl / ogenj je predrl skozi špranjo // ekspr. priti iz česa, razširiti se: njegov sloves ni mogel predreti krajevnega okvira; pren. skozi temo človeški um ne more predreti 3. nav. ekspr. z bojem priti skozi nasprotnikove položaje v njegovo zaledje: naše sile so predrle nemške obrambne čete; predreti levo krilo fronte / ženske so predrle kordon 4. knjiž., s prislovnim določilom prodreti: v diru je predrl do poveljnikovega šotora / do tu so predrli predniki današnjih Slovencev ● ekspr. nasprotja so predrla preveč v globino so postala zelo velika ◊ petr. pojaviti se na zemeljski površini predŕt -a -o 1. deležnik od predreti: predrta zračnica; fronta je bila predrta na več mestih 2. nar. presnet, preklet: predrte trske, kako nerade gorijo / predrta reč! se je hudoval ● nar. ne dam mu niti predrte pare popolnoma nič denarja; prisl.: predrto previden in navihan človek; predrto res je to ♪
  18.      prèdrevolucíjski  -a -o prid. (ȅ-ȋ) nanašajoč se na čas pred revolucijo: predrevolucijski nazor / predrevolucijski čas / predrevolucijska Francija, Rusija ♪
  19.      predŕgniti  -em dov., tudi predrgníla (ŕ ȓ) z drgnjenjem narediti luknjo: kolo je predrgnilo aktovko na hrbtni strani; pete pri nogavicah se rade predrgnejo / vrv se je pri plezanju predrgnila zaradi drgnjenja pretrgala ● žarg., avt. z avtom je že dosti predrgnil prevozil ♪
  20.      prèdrímski  -a -o prid. (ȅ-í) nanašajoč se na čas pred prihodom starih Rimljanov: Iliri in drugi predrimski prebivalci / predrimska doba ♪
  21.      predrôben  tudi predrobán -drôbna -o tudi -ó prid. (ó ȃ ó) 1. preveč droben: predroben krompir / zrnje je predrobno za setev / njen obraz je predroben / predrobna pisava / ekspr. predrobne vsakdanje skrbi 2. ekspr. zelo droben: predrobne ptice ♪
  22.      prèdrodóven  -vna -o prid. (ȅ-ọ̄) ki je bil, obstajal pred nastankom rodov: predrodovne razmere / predrodovne skupnosti ljudi ♪
  23.      prèdrôjstven  -a -o prid. (ȅ-ō) knjiž. nanašajoč se na čas pred rojstvom: predrojstvena poškodba / predrojstvena skrb za otroka ♪
  24.      predŕsati  -am dov. (ȓ) 1. drsaje priti z enega konca česa na drugega: predrsati progo v rekordnem času / komaj je predrsal razdaljo od vrat do postelje drsaje prehodil 2. drsaje prehiteti: predrsati nasprotne branilce 3. z drsanjem narediti luknjo: predrsati podplate, rokave ♪
  25.      predrugáčenje  -a s (ȃ) glagolnik od predrugačiti: poskrbeti za predrugačenje socialnih razmer; predrugačenje življenja / notranje predrugačenje / predrugačenje pogodbe ♪

   36.001 36.026 36.051 36.076 36.101 36.126 36.151 36.176 36.201 36.226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA