Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (36.051-36.075)


  1.      prèdkosílce  -a s (ȅ-ȋ) knjiž. (dopoldanska) malica, navadno topla: za predkosilce je bil golaž ♪
  2.      prèdkrílce  -a s (ȅ-ȋ) aer. gibljiva plošča na sprednjem robu krila, ki pri pristajanju omogoča zmanjšanje hitrosti letala ♪
  3.      prèdkúpen  -pna -o prid. (ȅ-ū) jur., v zvezi predkupna pravica prednostna pravica pri nakupu določenih stvari, ki jih lastnik prodaja: predkupna pravica nosilca stanovanjske pravice; predkupna pravica sodediča ♪
  4.      predlágati  -am dov. in nedov. (ȃ) 1. reči, izraziti komu kaj z namenom, da o tem premisli in to sprejme, se za to odloči: predlagati komu izlet, premirje, spremembo načrta; predlagati dodatno točko k dnevnemu redu (sestanka); predlagati, naj vsak pove svoje mnenje; pojdimo, je predlagal / predlagati kandidate za predsednika; predlagati koga za nagrado; predlagati Ljubljano za kraj sestanka 2. nedov. dajati komu kaj, da to uporabi, upošteva pri določenem opravilu, postopku: medtem ko je predlagal račune, je molčal / redno predlagati dokumente v pregled predlágan -a -o: izvoliti predlagane kandidate; upoštevati predlagane nasvete; biti predlagan za odlikovanje ♪
  5.      prèdléča  -e ž (ȅ-ẹ́) fot. leča, ki se namesti na objektiv za snemanje bližnjih predmetov: predleče in filtri ♪
  6.      predléžje  -a s (ẹ̑) teh. skupek strojnih delov za prenašanje vrtenja, spreminjanje vrtilne hitrosti, zlasti pri transmisijah: predležje se je pokvarilo / jermensko, zobniško predležje ♪
  7.      prêdlog  -óga m (é ọ́) 1. kar se komu reče, izrazi z namenom, da o tem premisli in to sprejme, se za to odloči: sprejeti, umakniti, utemeljiti predlog; predlog za odlikovanje; predlog, da bi se vdali, so zavrnili; privoliti v predlog; biti za predlog / dati predlog na glasovanje / pismeni, ustni predlog / izročiti, raztrgati predlog list s takim besedilom ♦ jur. spreminjevalni predlog s katerim se spremeni prvotni, prejšnji predlog 2. lingv. nepregibna beseda, ki izraža odnose med besedami stavka: predlog brez se veže z rodilnikom / nepravi predlogi samostalniki in prislovi v predložni funkciji ♪
  8.      predlóga  -e ž (ọ̑) besedilo, glasbeno, slikarsko delo v odnosu do drugega dela, narejenega, posnetega po njem: film se zvesto drži literarne predloge; odkriti predlogo znane slike ♦ tisk. odsevna predloga slika, besedilo na neprosojnem materialu, ki se uporablja za reprodukcijo stavka; prosojna predloga diapozitiv, barvni film, ki se uporablja za reprodukcijo stavka // oseba ali stvar v odnosu do literarne osebe, slike, narejene, ustvarjene po njej: med množico je iskal predlogo za zunanji videz glavne junakinje / učenci rišejo po naravnih predlogah; po živi predlogi opisana oseba v romanu ● zastar. glasovati o predsednikovi predlogi o predsednikovem predlogu ♪
  9.      predlóžek  -žka m (ọ̑) 1. šport., pri nogometu, hokeju dejstvo, da pride žoga, ploščica, navadno v smeri napada, v prazen prostor pred soigralca: dati, izkoristiti predložek / dolg, visok predložek / po predložku doseči gol 2. knjiž. kar se predloži komu, navadno v pismeni obliki: predložek vsebuje težje naloge; odkriti napako v predložku 3. kos blaga, pločevine, položen pred kaj: predložek pred pečjo ● žarg., šport. poslati predložek v kazenski prostor žogo, ploščico; redko ta slika mu je rabila za predložek predlogo; zastar. predložek seznama, vprašanj predložitev ◊ muz. melodični okrasek pred glavno noto ♪
  10.      predlóžen  -žna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na predlog 2: predložna zveza / predložna izpeljanka ♪
  11.      predložíti  -ím dov., predlóžil (ȋ í) 1. dati komu kaj, da to uporabi, upošteva pri določenem opravilu, postopku: predložiti sodišču nove dokaze; predložiti potrdilo, račun / predložiti listino v podpis, načrt v odobritev / predložiti osnutek zakona v razpravo 2. redko reči, izraziti komu kaj z namenom, da o tem premisli in to sprejme, se za to odloči; predlagati: predložiti komu, da napiše prošnjo / predložiti koga za predsednika predložèn -êna -o: glasovati za predloženega kandidata ♪
  12.      prèdmárčen  -čna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) nanašajoč se na čas pred marčno revolucijo: predmarčne razmere / predmarčna doba / predmarčna Avstrija ♪
  13.      prèdmarksístičen  -čna -o prid. (ȅ-í) nanašajoč se na čas pred pojavom marksizma: bil je eden izmed najvidnejših ruskih predmarksističnih mislecev; predstavniki predmarksistične napredne miselnosti ♪
  14.      prèdmárksovski  -a -o prid. (ȅ-ȃ) nanašajoč se na čas pred začetkom Marxovega delovanja: predmarksovski socializem ♪
  15.      prèdmelják  -a m (ȅ-á) anat. vsak od štirih zob med podočnikom in prvim kočnikom v eni čeljusti; ličnik: predmeljaki in kočniki ♪
  16.      predmésten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na predmestje: predmestna hiša, krčma; predmestna ulica / predmestna zanikrnost / predmestni žargon ♪
  17.      prêdmet  -éta m (é ẹ́) 1. kar obstaja neodvisno od človekove zavesti, mišljenja in je zaznavno s čuti, umom, zlasti kot celota kakih lastnosti: opazovati, otipati predmet; poimenovati predmete; zaznavati predmete; dolg, ozek predmet; kovinski, topi predmeti; oblika, velikost predmeta; položaj predmeta; videz predmeta; določiti razdaljo do predmeta, med predmeti; svoboda ni predmet, ampak pojem / neznani leteči predmet občasen kratkotrajen pojav, stvar visoko v atmosferi z neznanim vzrokom nastanka 2. kar je izdelano, narejeno za zadovoljevanje določenih potreb, opravljanje določene dejavnosti: izdelovati predmete; obdelovati predmet s pilo; razstaviti predmete v muzeju / lončarski predmeti izdelki; muzejski predmeti; okrasni predmet; potrošni predmeti; tehnični predmeti; trgovski predmeti; uporabni predmeti; predmeti za osebno higieno; predmet za široko potrošnjo; urad za najdene predmete 3. navadno s prilastkom pojem, stvar, na katerega se nanaša, je usmerjeno kako dejanje: pesem je predmet estetskega doživljanja; predmet spoznavanja / predmet poslovanja delovne organizacije dejavnost, dejavnosti / oddaljiti se od predmeta razprave; pisati predmetu ustrezno; zamenjati predmet pogovora / publ. postati predmet izkoriščanja in zatiranja; biti, postati predmet pozornosti vzbuditi pozornost // pojem, stvar, na katerega se nanaša, je usmerjeno človekovo znanstveno delovanje, ustvarjanje: predmet estetike je lepo in človekov odnos do lepega; določiti predmet in cilje etnografije / raziskovalni predmet 4. šol. učno področje, predpisano in vsebinsko določeno s predmetnikom in učnim načrtom: poučevati biologijo, matematiko in druge predmete; biti ocenjen iz vseh predmetov; pouk je razdeljen po predmetih / izbirni učni predmet obvezen učni predmet, osebno izbran iz dane skupine predmetov; neobvezni učni predmet učni predmet, prepuščen osebni izbiri; učni predmet // znanje, vedenje s področja določene stroke, vede ali več strok, ved, ki se daje ali pridobiva v izobraževalnem procesu: opraviti izpit iz več predmetov; naravoslovni predmeti; strokovni predmet / študijski predmet 5. lingv. stavčni člen, sklonsko odvisen od povedka, ki izraža, koga ali kaj prizadeva glagolsko dejanje: glagolsko dejanje prehaja na predmet; dajalniški predmet; glagol s predmetom v tožilniku / neposredni predmet predmet v tožilniku, pri zanikanem povedku pa v rodilniku; notranji predmet predmet, ki označuje z dejanjem nastajajočo stvar; posredni predmet predmet v rodilniku, dajalniku, mestniku ali orodniku ◊ ekon. delovni predmet kar človek s svojim delom v proizvodnji preoblikuje; filoz. predmet kar obstaja neodvisno od človekove zavesti, mišljenja; pojem, stvar, na katerega je usmerjena zavest, mišljenje; jur. dokazni predmet predmet, s katerim se dokazuje; predmet obtožbe dejanje, za katerega tožilec zahteva, da se obtoženec obsodi; predmet spora predmet, o katerem je med strankama spor in o katerem mora sodišče odločiti ♪
  18.      predméten  -tna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na predmet: predmetno gradivo hranijo v muzeju ♦ fot. predmetna razdalja oddaljenost predmeta od objektiva; lingv. predmetni odvisnik odvisni stavek, ki izraža predmet dejanja nadrednega stavka; šol. predmetni pouk pouk, pri katerem poučuje posamezen predmet predmetni učitelj; predmetni učitelj učitelj, ki poučuje posamezen predmet in je zanj posebej usposobljen; kdor je diplomiral na pedagoški akademiji 2. ki obstaja neodvisno od človekove zavesti, mišljenja: predmetni pojavi; predmetni svet; predmetna stvarnost // ki izhaja iz čutnega, snovnega sveta zunaj osebka: ugotavljali so predmetne motive njegovega pesništva; vezniške besede nimajo svojega predmetnega pomena; predmetno mišljenje / človekova predmetna dejavnost predmétno prisl.: predmetno doživljati ♪
  19.      predmétnik  -a m (ẹ̑) šol. predpis, ki za šolo določene stopnje določa učne predmete po razredih in število tedenskih ur zanje: določiti, predpisati predmetnik; spremeniti predmetnik; predmetnik in učni načrt ◊ fiz. steklena ploščica, na kateri je pri mikroskopiranju opazovani predmet ♪
  20.      predmétnost  -i ž (ẹ̑) 1. kar je, obstaja neodvisno od človekove zavesti, mišljenja in je zaznavno s čuti, umom: spoznavati predmetnost; simbole je pesnik vzel iz vsakdanje predmetnosti; slikar teži k upodabljanju predmetnosti / poimenovati nove predmetnosti; neživa predmetnost 2. stanje, značilnost predmetnega: predmetnost sveta; otipljiva predmetnost teles / glavna značilnost njegovih pesniških figur je predmetnost, nazornost ♪
  21.      prednámec  -mca m (ȃ) nav. mn., ekspr. 1. davni pripadnik kakega naroda, ljudstva; prednik: kako velik čut za lepoto so imeli naši prednamci; prednamci in zanamci 2. redko kdor je pred kom kje bil, hodil: tu so prednamci naredili veliko škode / prednamci so na poti opešali ♪
  22.      prèdnaročílo  -a s (ȅ-í) predhodno naročilo, naročilo vnaprej: prednaročil ne sprejemajo; za te avtomobile imajo že veliko prednaročil / v prednaročilu stane knjiga precej manj ♪
  23.      prèdnaročníški  -a -o prid. (ȅ-ȋ) nanašajoč se na prednaročnike: prednaročniški seznam / prednaročniška cena ♪
  24.      prèdnaslóven  -vna -o prid. (ȅ-ọ̑) biblio., navadno v zvezi prednaslovna stran stran pred naslovno stranjo ♪
  25.      prédnica  -e ž (ẹ̑) 1. ženska oblika od prednik: neka njena davna prednica je bila Francozinja / prednice današnjih dvoživk / ni hotela nadaljevati dela svoje prednice 2. rel. predstojnica samostana: postavili so jo za prednico / samostanska prednica / sestra prednica ♪

   35.926 35.951 35.976 36.001 36.026 36.051 36.076 36.101 36.126 36.151  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA