Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (35.388-35.412)


  1.      potrésti  -trésem dov., potrésite in potresíte; nam. potrést in potrèst (ẹ́) 1. narediti kaj nekoliko prekrito s čim sipkim, drobnim: potresti razvaljano testo z rozinami; potresti jagode s sladkorjem / potresi še malo moke in daj meso v pečico / ptičkom potresti proso natresti / potresti cesto s peskom nasuti, posuti 2. narediti, da se kaj sunkovito, hitro nekajkrat premakne, navadno sem in tja: prijel je uro in jo potresel; veter je potresel veje / potresti hruško / potresel jo je za ramo stresel / kot psovka strela ga potresi // narediti hiter, sunkovit gib: potresel je z glavo / dekleta so potresla z lasmi ● zastar. materina smrt jo je zelo potresla pretresla, presunila; publ. domačini so večkrat potresli mrežo dali gol; potresel jo je za lase povlekel; knjiž. prišli so pome, je potresel z glasom rekel s tresočim glasom potrésen -a -o: cmoki, potreseni z orehi; z belim peskom potresena pot ♪
  2.      potréti  -trèm tudi -tárem dov., potrì potríte; potŕl (ẹ́ ȅ, á) 1. drugega za drugim streti: potreti jajca, orehe / potreti kozarce // polomiti, pokvariti: potreti voz; otroku so se potrle vse igrače; kolo se je potrlo 2. povzročiti, da postane kdo nerazpoložen, žalosten: bolezen ga je potrla; novica jo je zelo potrla; s svojim govorjenjem jih je potrla / mesto je potrla huda nesreča ● ekspr. vse kosti mu bo potrl zelo ga bo pretepel; ekspr. delo ga je popolnoma potrlo zelo utrudilo potŕt -a -o: potrt obraz; potrta kolesa; potrt do solz; prisl.: potrto se držati; potrto ga je gledala ♪
  3.      potŕgati  -am stil. -tŕžem dov. (ŕ ȓ) 1. s trganjem drugega za drugim odstraniti a) z drevesa, rastline: potrgati grozde, jabolka; potrgati stročji fižol, koruzne storže / grozdje so že potrgali b) sploh: otrok potrga vse gumbe; potrgali so mu našitke; molčali so, kot da bi jim kdo jezike potrgal ∙ ekspr. če ne boš tiho, ti bom ušesa potrgal te bom kaznoval s potegljaji za uhelj; te bom kaznoval sploh 2. s trganjem narediti, da kaj na določenem mestu ali v celoti ne obstaja več: potrgati rože na vrtu; nekdo je že potrgal gobe 3. s trganjem drugega za drugim poškodovati, uničiti: veliko rokopisov so potrgali nevedni ljudje / veter je potrgal telefonske žice / potrgal je že precej hlač raztrgal potŕgan -a -o: potrgani gumbi; potrgano cvetje ♪
  4.      potrjeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. z besedo, kretnjo izražati, da je kaj prej povedanega ali storjenega v skladu z resničnostjo: s tem potrjuje njegove besede / potrjevati kaj s prisego / zastar. potrjuje njegovim besedam pritrjuje 2. s podpisom, pečatom delati, da postane kaj veljavno, (uradno) priznano: potrjevati dokumente / potrjevati zaključne račune // delati, da postane kaj veljavno, (uradno) priznano sploh: potrjevati že prej sprejete sklepe; formalno potrjevati 3. s podpisom, pečatom izražati, da je kaj sprejeto: potrjevati pošiljke / dov. podpisani potrjujem, da sem pismo prejel 4. kazati pravilnost, točnost česa: odkritja potrjujejo domneve; to naše ugotovitve le potrjuje / današnji knjižni jezik teh besed ne potrjuje nima // navadno v zvezi z v delati, da je kdo bolj prepričan o upravičenosti česa: potrjevati koga v domnevi, sumu / to ga potrjuje v prepričanju, da je ravnal prav / zastar. ni mogel molče potrjevati njegovega življenja odobravati 5. publ. kazati upravičenost obstoja: s pisanjem v maternem jeziku potrjuje sebe in svoj narod; ob vsaki novi nalogi se organizacija znova potrjuje ● redko vsaka zmaga ga potrjuje v dobrem in odvrača od slabega utrjuje; preg. izjema potrjuje pravilo potrjuje smiselnost njegovega obstoja ♪
  5.      potŕkati  -am dov. (r̄ ȓ) 1. navadno s skrčenim kazalcem večkrat zapovrstjo udariti po vratih kot prošnja za vstop: preden vstopiš, potrkaj; močno, tiho potrkati; brezoseb. sredi noči je potrkalo / potrkati na okno, vrata / s pestjo potrkati po vratih 2. večkrat zapovrstjo narahlo udariti po čem, navadno z določenim namenom: potrkati s peto ob tla; potrkati po sodu, če je poln / žolna potrka s kljunom po deblu; prijel ju je za lase in potrkal z glavama skupaj / prijateljsko ga je potrkal po rami potrepljal 3. ekspr., z oslabljenim pomenom pojaviti se, nastopiti: v njem je potrkala topa bolečina / bolezen, zima je potrkala na vrata se je začela; sočutje je potrkalo na njeno srce začutila je sočutje ● za zdaj je še kar zdrav, moram potrkati upam, da bo še naprej; po ljudskem verovanju potrkati po čem, da ne bi imela ta izjava negativnih posledic; kozel, oven ga je potrkal napadel z glavo, rogovi; ekspr. potrkati na srce, vest koga skušati mu vzbuditi čustva, čut za pravičnost; ekspr. potrkaj znova na vrata založbe, pri založbi, če imajo kaj dela zate vprašaj pri založbi; ekspr. drugje potrkaj, tu ne bo nič vprašaj, prosi potŕkati se v zvezi z na, po s trkanjem, rahlim udarjanjem po določeni stvari izraziti to, kar določa sobesedilo: pameti jim manjka, se je potrkal po čelu; to za nas ni nič, se je potrkal po denarnici; to smo pa mi, se je potrkal po prsih / ekspr. skesano se potrkati na prsi priznati krivdo potŕkan -a -o etn. pri katerem plesalec udarja z nogami ob tla: potrkani ples; potrkana polka ♪
  6.      potrkávati  -am nedov. (ȃ) 1. v krščanskem okolju zvoniti tako, da se ritmično udarja po dveh ali več zvonovih: potrkavati k prazniku, za praznik / v daljavi potrkavajo zvonovi 2. udarjati ob kaj, po čem, navadno ritmično: med hojo potrkava s palico ob tla; potrkavati s prsti po mizi; pri plesu rad potrkava s peto po tleh / dež potrkava na okna 3. v presledkih trkati: lovci so potrkavali po ledu; hodil je od soda do soda in potrkaval po njih ♪
  7.      potrojíti  -ím dov., potrójil (ȋ í) napraviti kaj trikrat tolikšno: podjetje je potrojilo proizvodnjo; potrojiti stroške; promet se je potrojil // ekspr. pomnožiti, povečati: na ta način bo delo še potrojil; potrojiti trud, upanje ♦ mat. potrojiti število pomnožiti s tri potrojèn -êna -o: potrojena moč; potrojeno število ♪
  8.      potróšen  -šna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na potrošnjo: družina je potrošna enota; potrošno središče / potrošni predmeti; proizvodnja potrošnih dobrin ♦ ekon. potrošno blago blago za osebno potrošnjo ♪
  9.      potrošíti  in potróšiti -im, in potróšiti -im dov. (ȋ ọ́; ọ́) narediti, da ni več razpoložljivih materialnih dobrin: denar je potrošil; knjiž. pri kuhanju je potrošila vse maslo porabila / ugotoviti, koliko družina potroši na mesec; družba potroši velike vsote za raziskave // redko porabiti: potrošiti čas za delo; vsaka tona premoga pri gorenju potroši toliko kisika kot štirinajst ljudi dnevno / plačo je potrošil za nepotrebne reči zapravil potróšen -a -o: potrošen čas, denar ♪
  10.      potróšnik  -a m (ọ̑) kdor kaj porablja: seznaniti potrošnike z novimi izdelki; skupnost potrošnikov; zahteve, želje potrošnikov / potrošniki električne energije, zemeljskega plina ◊ bot. rastlina z modrimi cveti v koških, ki raste zlasti ob potih; cikorija ♪
  11.      potróšniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na potrošnike: zgraditi nov potrošniški center; potrošniške potrebe / potrošniški svet organ krajevne skupnosti, sestavljen iz zastopnikov trgovine in potrošnikov, ki usklajuje želje in potrebe krajanov // nanašajoč se na ljudi, ki so usmerjeni k pretiranemu uživanju, porabljanju materialnih dobrin: potrošniška miselnost; ekspr. potrošniška mrzlica / potrošniška družba ◊ fin. potrošniško posojilo posojilo za nakup blaga za osebno uporabo ♪
  12.      potróšništvo  -a s (ọ̑) pretirano uživanje, porabljanje materialnih dobrin: potrošništvo moderne družbe ♪
  13.      potróšnja  -e ž (ọ̑) 1. glagolnik od potrošiti: potrošnja kruha se je pred prazniki povečala; potrošnja elektrike, vode; potrošnja goriva 2. uporabljanje, izkoriščanje materialnih dobrin za zadovoljitev človekovih potreb: povečati, usmerjati potrošnjo; proizvodnja in potrošnja / izdelki za osebno, široko potrošnjo ◊ ekon. osebna potrošnja sredstva, porabljena za zadovoljevanje osebnih potreb; skupna potrošnja sredstva, porabljena za izobraževanje, kulturo, zdravstvo, znanost; splošna potrošnja sredstva, porabljena za delovanje družbenopolitičnih skupnosti ♪
  14.      potróštati  -am dov. (ọ̑) nižje pog. potolažiti: fant je potroštal dekle ♪
  15.      potrpéti  -ím dov., tudi potŕpel; potrpljèn (ẹ́ í) 1. brez izražanja nejevolje prenesti kaj neprijetnega, neugodnega: kar potrpi, saj bo kmalu bolje; to bi še potrpel, vsega pa ne / marsikaj je morala potrpeti pri njej sožitje z njo ni bilo lahko ∙ ekspr. potrpimo drug z drugim bodimo prizanesljivi do napak drugega 2. ekspr. ne začeti takoj s kakim delom, dejanjem; počakati: potrpel bo še kak mesec, potem mu pa vrnemo / potrpite do kosila; potrpi malo, takoj pridem; potrpite, da pokadim ♪
  16.      potrpežljív  -a -o prid., potrpežljívejši (ȋ í) ki prenaša kaj neprijetnega, neugodnega brez izražanja nejevolje: potrpežljiv bolnik; potrpežljivi potniki // ki se mirno obnaša do koga, mirno ravna z njim kljub neprijetnostim: biti potrpežljiv s pacienti; mati je bila zelo potrpežljiva z otroki // ki vztrajno, brez nejevolje dela zlasti kaj neprijetnega, dolgotrajnega: prijazna in potrpežljiva gospodinja / potrpežljivo čakanje; potrpežljivo delo vzgojiteljev / s potrpežljivo vztrajnostnjo je prebiral zapiske potrpežljívo prisl.: potrpežljivo ga je čakala; potrpežljivo poslušati ♪
  17.      potrpežljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost potrpežljivega človeka: znana mu je njena potrpežljivost / potrpežljivost ga je minila potrpljenje; poslušal ga je z veliko potrpežljivostjo ♪
  18.      potrpljênje  -a s (é) pripravljenost prenašati kaj neprijetnega, neugodnega brez izražanja nejevolje: občudovali so njegovo potrpljenje; priporočati potrpljenje / naenkrat ga je potrpljenje minilo, mu je pošlo; izgubil je potrpljenje in začel kričati; ekspr. ko je to izvedel, je bilo njegovega potrpljenja konec // pripravljenost vztrajno, brez nejevolje delati zlasti kaj neprijetnega, dolgotrajnega: za to delo je treba dosti potrpljenja; če bo imel dovolj potrpljenja, bo knjigo prebral do konca / nima več potrpljenja in ne časa ukvarjati se s tem / kot vljudnostna fraza: hvala za potrpljenje; malo potrpljenja, takoj se vrnem ● ekspr. imej potrpljenje z njim bodi prizanesljiv do njegovih napak; šalj. potrpljenje je božja mast, samo revež je, kdor se z njo maže potrpežljiv človek doživlja pogosto neprijetnosti, škodo; potrpljenje železna vrata prebije s potrpljenjem se dosti doseže ♪
  19.      potŕtost  -i ž (ȓ) stanje potrtega človeka: potrtost ga je minila; ekspr.: polastila se ga je potrtost; pasti v potrtost ♪
  20.      potúha  -e ž (ȗ) 1. izkazovanje prevelike popustljivosti komu pri napakah, prestopkih: bil je strog in ni trpel potuhe; brez njene potuhe bi bil boljši / dajati komu potuho; dobiti potuho pri kom 2. ekspr. neodkrit, neiskren človek: vsi so sami hinavci in potuhe ♪
  21.      potúhniti se  -em se dov. (ú ȗ) nav. ekspr. 1. narediti se manj opaznega, manj vidnega: potuhnili so se in čakali pomoči; potuhniti se v jarek, travo / potuhnil se je pred ljudmi; pren. žalost v njej se je potuhnila 2. prenehati izražati, kazati svoje misli, nazore: ljudje, ki jim je zaupal, so se sedaj potuhnili; nasprotniki so se potuhnili / potuhnil se je vase postal je neodkrit, neiskren ● ekspr. otrok se je potuhnil, mati pa je mislila, da spi se je naredil, da spi potúhnjen -a -o 1. deležnik od potuhniti se: prisluškoval je, potuhnjen pred vrati 2. neodkrit, neiskren: potuhnjen človek / potuhnjena žival / potuhnjen nasmeh, pogled 3. navidezno nenevaren: potuhnjena ledeniška gmota / potuhnjen mraz, veter; prisl.: potuhnjeno gledati; žival se je potuhnjeno plazila skozi grmovje ♪
  22.      potúhtati  -am dov. (ú) pog. izmisliti si, domisliti se: ali si ti to potuhtal; vedno je potuhtal kaj zanimivega; potuhtati nov načrt // ugotoviti, spoznati: dolgo časa niso mogli potuhtati, kje je napaka ∙ pog. kmalu ga je potuhtala ugotovila, kakšen je v resnici; ugotovila, kakšen namen ima ♪
  23.      potújčenost  -i ž (ȗ) nav. ekspr. stanje potujčenega človeka: potujčenost in odtujenost ♪
  24.      potujčeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na potujčevanje: upreti se potujčevalnim težnjam / potujčevalna organizacija ♪
  25.      potujčeválnica  -e ž (ȃ) nav. ekspr. ustanova, navadno šola, ki pospešuje potujčevanje: taka šola je potujčevalnica naše mladine ♪

   35.263 35.288 35.313 35.338 35.363 35.388 35.413 35.438 35.463 35.488  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA